Helena Blagne bo tudi posebna gostja na VIP Svetovni zabavi, ki bo v organizaciji skupine Krater Media potekala 22. decembra na Gospodarskem razstavišču.
Helena Blagne priznava, da je vsako leto zanjo nekaj posebnega. Letošnje je bilo še posebej pestro, saj je morala krmariti med materinsko, pevsko in gledališko vlogo. Vse tri je opravila z odliko, to obdobje pa si bo zapomnila tudi po veliki vrnitvi na domače glasbene lestvice, kar je prihranila za na konec leta.
»Ko se začne december, se vedno malo zazrem nazaj in razmišljam o preteklem letu. O tem, kaj mi je uspelo urediti v družinskem življenju, kaj sem dosegla na delovnem področju, kako sem osebnostno zrasla, kako sem mi je uspelo premagati ovire in uživati v uspehih. Leto 2014 si bom zagotovo zapomnila po svojem koncertu v Cankarjevem domu; kljub dolgi delovni karieri je bil zame. Pri delu mi je predvsem uspelo pod eno streho združiti več poslovnih segmentov, povezala sem se z novimi ustvarjalci, glasbeniki, in zato sprejela precej odločitev, ki se že izražajo v moji glasbeni dinamiki.«
Na novem ustvarjalnem popotovanju ji bodo družbo delali kar štirje postavni mladeniči, združeni v zasedbo Kvartopirci. »Fante sem prvič slišala na Radiu Aktual in hitro zastrigla z ušesi, saj so zelo lepo zveneli. Rada ponudim priložnost mladim talentom in hitro sem jih sklenila povabiti k novemu projektu. Že kmalu zatem smo se srečali v studiu in združili glasove v novi skladbi V stari konobi, ki jo je ustvaril Matjaž Vlašič. Z njim sva v preteklosti nanizala že kar nekaj uspešnic in kot avtor mi je pisan na dušo,« pripoveduje polna pričakovanj.
Odprto srce za prijateljstvo
Za svoje zveste oboževalce in poslušalce, ki jih ni malo, je pripravila najlepše darilo. Čakati so morali celih šest let, da jih je pobožala z novo melodijo. Pesem govori o prijateljstvu, brez katerega Helena gotovo ne bi bila to, kar je. »Iskreno prijateljstvo je eden najlepših odnosov, ki ga posameznik doživi v življenju. Je preplet ljubezni, sočutja, veselja in zaupanja. Skorajda ni besed, s katerimi bi lahko opisala to zavedanje, da je na svetu nekdo, ki ti bo prisluhnil tudi ob treh zjutraj, brez slabe volje in predsodkov. Prijateljev ne izbiram po nobenem ključu, saj že s samo besedo 'ključ' odvzamemo vso romantiko, ki spremlja ta poglobljeni odnos. Zato imam samo odprto srce, zdravo čustveno integriteto in upanje. In če na drugi strani prepoznam nekoga, ki mogoče uživa v sorodnih stvareh kot jaz in ima podobne vrednote, se prepustim. Če nam je usojeno, se razvije prijateljstvo, ki sčasoma postane pravo, trdno in močno – ali pa mogoče zvodeni. Ampak takšno je življenje in prav je tako,« je prepričana. Helena potrebuje kar dosti časa, da človeka spusti blizu, v svoj intimni prostor. »Ne bi rada zvenela prevzetno, ampak zaradi poklica, ki ga opravljam, vloge v družbi, ki jo imam, sem precej previdna. Preprosto si ne želim tistega časa, ki mi je na voljo, preživeti v družbi napačnih ljudi. Živimo hitro, noro življenje, polno obveznosti in nalog, te pa moramo opraviti dobro in vestno. Krog družine in prijateljev je potem tista protiutež, ki postavi zadeve v pravo uravnilovko. V tem krogu morajo biti mir, spokojnost, smeh in prava energija.«
Gospa profesorica
V njenem poklicnem življenju pa se morda dogajajo spremembe. Številni nadarjeni pevci so Heleno že pocukali za rokav v upanju, da bi se lahko pri njej izoblikovali v nove glasbene zvezde. Želijo si predvsem njenih izkušenj in znanja, s čimer Helena ne skopari. Zaradi poplave učiteljev solopetja je kritična, saj se zaveda, da ne more vsak, ki je kdaj stal na odru, prevzeti takšne odgovornosti. »Za poučevanje je potrebno dvoje: veliko samokritičnosti in izjemna predanost učencu. Pri tem gre za veliko več kot le za prenos znanja. Oblikujejo se mlade osebnosti, njihove vrednote in celoten delovni proces bodočih umetnikov, ustvarjalcev. Si učitelj in vodnik, prijatelj in sodnik, vse v eni osebi. Potrebna sta posluh in trdna moralna drža. Zagotovo je to eden izmed mojih možnih prihodnjih podvigov, vendar imam še veliko drugih načrtov, ki jih bom počasi razkrivala v prihodnjih mesecih. Lahko vam samo zaupam, da me prihodnje leto čaka zelo pestro obdobje, polno ustvarjalnosti,« nam še zaupa.
Nato se še kritično dotakne vsemogočnih samooklicanih strokovnjakov. »Se vam zdi primerno, da nas številni mediji vsak dan napadajo s frazami, kot so neverjeten talent, izjemno nadarjen posameznik, s svojim glasom je očaral poslušalce ... Kje sta danes meja in merilo nadarjenosti? Kdo je postal sodnik oziroma merilec tega, čemur pravimo talent? Res nimam nobenega zadržka pri tem, da bi nekoga delavnega, zagnanega in predvsem spoštljivega vzela pod svoje mentorstvo, ampak se bojim, da smo v svetu pa tudi pri nas preplavljeni s sindromom hitrih zvezd, o katerih resnično dvomim, da razumejo, koliko dela, truda, energije in samodiscipline je potrebno, da zares oblikuješ glas, izraznost, empatijo in predvsem vrhunsko interpretacijo. Saj ne rečem, da niso nekatere televizijske oddaje izredno gledljive in odlična odskočna deska za posameznike in skupine, vendar se morajo ti zavedati, da je to zgolj začetek in da se trdo delo šele začenja. Če bom imela priložnost prepoznati takšno osebo in talent, ne vidim razloga, da ji ne bi predajala svojega znanja.«
Od božiča do novega leta
Z veselim decembrom smo začeli in tudi končali tokratni pogovor. To obdobje je za Heleno seveda odeto v družinsko-delovne barve, vsak dan pa ima poseben čar in pomen v njenem srcu. »Božični čas preživljam doma, v domačem okolju, posvetim se družini in uživam. Novo leto pa je delovno, na odru; takrat se posvetim oboževalcem in uživam. December je res nekaj posebnega, in ko se poslavljamo od starega leta, vedno, vsaj za trenutek, resnično verjamemo, da nam bo novo prineslo še več veselja in pozitivne energije. Ta občutek je edinstven in želim si, da bi vsi lahko z upanjem zrli v prihodnost. Vemo namreč, da nekaterim ni dano, da bi praznike preživeli v mirnem družinskem okolju, ker ga nimajo. In potem se človek vpraša: ali je praznični čas res samo čas veselja?«
