Novice Svet24

Zgovorna Magdalena pove, da je v Slovenijo prišla februarja, in sicer na štirimesečno študijsko izmenjavo. Sicer prihaja iz Bielsko-Białe, a študira v Vroclavu, kjer v času študija tudi živi. Katarino je spoznala na enem izmed Erasmusovih pohodov in od takrat sta zelo dobri prijateljici.

»Slovenija je dih jemajoča. Kaj vse lahko popotnik doživi in vidi; osupljive gore, čudovite doline, jezera in hribe, prisrčna mesta, širne gozdove in vinske gorice ... To, kar si bom zagotovo zapomnila, je, da je vse izjemno čisto in urejeno, ter seveda razglede! Oh, kaj vse imate!« barvito opisuje Magalena.

arhiv

Vprašamo jo, kaj meni o Slovencih. »Slovenci ste izjemno prijazni, gostoljubni, govorite več jezikov, tako turist, ki obišče vašo deželo, s komunikacijo nima težav. V vaši družbi in državi se počutim zelo varno in sprejeto,« pravi.

Na pot z vlakom

Na pot sta dekleti krenili v petkovem jutru z vlakom. »Med potjo do Šmarja pri Jelšah sva morali v Celju prestopiti, medtem ko nama na poti nazaj ni bilo treba. No, naj povem, da je vožnja hitro minila. Med potjo sva še enkrat preverili, kaj si lahko ob najinem prihodu ogledava in obiščeva, a moram pograjati spletno stran. Podatki so samo v slovenščini. Tako sva si pomagali še s spletno stranjo Google maps, največ podatkov pa sva dobili v turističnoinformacijskem centru (Tic) in pri lastniku, kjer sva prenočili,« razloži.

Zaseben ogled po muzeju

V Šmarje sta prispeli okoli poldneva po udobni in prijetni vožnji ter se odpravili do kraja, kjer sta nameravali prenočiti. »Tam sva odložili prtljago in se na hitro osvežili. Nato pa sva se odločili, da greva v mesto. Obiskali sva lokalno pekarno in si privoščili nekaj prigrizkov, tam pa naleteli na dvojno presenečenje. Cene so bile zelo nizke, pecivo pa naravnost božansko. Še posebej sadna pita. Ko sva se okrepčali, sva se odpravili na lov za Ticom, saj ga nisva našli v Googlovem zemljevidu. Za pomoč sva vprašali domačine, ki so naju prijazno napotili do baročnega muzeja. Ko sva prispeli, sva bili edini stranki. Gospa nama je prijazno ponudila nekaj brošur in zemljevidov ter nama odgovorila na vprašanja, nato pa nama ponudila zaseben ogled po muzeju. Razkazala nama je obnovljene izvirne skulpture iz kalvarijskih kapel, ki so bile zaradi posebne osvetlitve videti mistično. Po dobri uri in pol v muzeju sva se odpravili do bližnje kavarne in si privoščili nekaj počitka ter uživali na soncu. Ker je bilo precej vroče, sva sklenili, da bova popoldne preživeli ob bazenu pri prenočišču. Zavili sva v trgovino ter kupili nekaj hrane za čez dan.«

arhiv

Šmarska noč 

»Uživali sva v sproščenem popoldnevu in si privoščili nekaj razvajanja, medtem ko je termometer kazal 30 stopinj Celzija. Po odlični sprostitvi in preprosti večerji sva se odpravili na trg, kjer so ob kulturnem domu praznovali Šmarsko noč. Uživali sva v ljudski glasbi, opazovali plesalce in bili priča fantovščini ter z njo povezanimi nalogami (ženinu so na primer obuli gumijaste škornje, on pa je moral plesati z dekleti in zbirati denar, medtem ko so njegovi prijatelji bučno navijali).

arhiv

Pokusili sva hišno vino, lokalno pivo Lipnik, domače jagode, nato pa še krompirček. Prijetno je bilo. Ko je sonce že zašlo, sva se odpravili do ene izmed razglednih točk in tako bili priča čudoviti panorami. Nato sva se vrnili na zabavo, še malce uživali in plesali, okoli polnoči pa se vrnili do prenočišča in legli k počitku,« pripoveduje Magdalena.

Za dobro jutro skok v bazen

Soboto sta začeli z jutranjo osvežitvijo. Odločili sta se, da se za dobro jutro okopata v bazenu in tako prebudita telo in misli. Po kopanju sta se odpravili na okusen zajtrk, kjer sta uživali v izbranih mesninah, sirih, domačem kruhu, namazih, sladicah in še in še. Poklepetali sta tudi z gostitelji, ki so jima prijazno svetovali, kaj si lahko še ogledata, nato pa se odpravili na pot. Odločili sta se za peturno hojo do Sladke Gore ter do slikovite vasice Lemberg. A kljub precej jasnemu vremenu in dobrim obetom se je vreme precej hitro obrnilo, tako ju je med potjo ujela rahla ploha. Dekleti se nista pustili zmotiti in kljub dežju uživali na pohodu ter občudovali vinograde in pašnike, na katerih so se pasle krave in ovce. »V vasici Lemberg naju je ujela že druga, precej bolj močna ploha. Povsem premočeni sva prišli na Sladko Goro, tam pa žalostni ugotovili, da je cerkev za oglede zaprta. Privoščili sva si nekaj počitka, iz torbe potegnili prigrizke, nato pa se odločili, da se vrneva.

A ravno v tem času se je pripravljalo h grozni nevihti. Na srečo je mimo pripeljal avto in prijazna gospa naju je odpeljala vse do Šmarja. Med vožnjo smo se hitro zaklepetale in priporočila nama je obisk restavracije Lipnik. Pripeljala naju je tik pred vrata ter nama zaželela srečno pot. Bila je prijetna gostilna z zelo sproščeno atmosfero. Popili sva kavo in si privoščili sladico, v tem času se je umirilo tudi vreme. Odločili sva se, da se sprehodiva do kalvarije in se povzpneva na vrh. Zrak je bil svež in čist. Prijetno je bilo in zares sva uživali v čudovitih razgledih. Na vrhu sva obiskali cerkev svetega Roka, ki jo krasi čudovita baročna notranjost. Svojo mističnost pa ji dodajajo popolna tišina in sončni žarki, ki padajo skozi okna in ustvarjajo magično vzdušje. Po poti nazaj sva delili svoje vtise in medtem skoraj pozabili, da se morava vrniti na železniško postajo. V bližnji trgovini sva zato hitro kupili smuti, posneli še zadnji selfi in se odpravili na pot. Bilo je nepozabno!« zaključi Magdalena. 

Galerija

Poglej vse fotografije (5)

arhiv