Samantha in Graham v Sloveniji živita že dobro leto, a sta našo deželo že pred tem precej pogosto obiskovala, saj obožujeta mir, naravo in čarobnost, ki jih tukaj najdeta. Sicer prihajata iz Velike Britanije in že več kot 25 let potujeta po svetu, njun dom pa je tam, kjer se dobro počutita.
Na pot do Brd sta se odpravila v sobotnem jutru z avtom iz Ljubljane. Pot je potekala brez posebnosti, zmotila so ju le cestna dela, ki so za poletje, kot pravita, precej neobičajna. Cilja ni bilo težko najti, a sta kljub vsemu uporabila navigacijo. Že pred odhodom sta preverila tudi, kje se Brda nahajajo in kaj lahko tam doživita. Povesta, da sta si pomagala s spletno stranjo www.brda.si, ki je zelo informativna. Obiskala sta tudi turističnoinformacijski center (Tic) v Ljubljani in povprašala po brošurah o Brdih, a kot pojasnita, so bili z informacijami precej skopi. Ko sta prispela v Brda, sta se zato najprej odpeljala na Dobrovo, do gradu, kjer ima svoje prostore Tic. »Informatorka je govorila odlično angleško. Priskrbela nama je brošure in zemljevide ter svetovala, kaj naj si ogledava v 24 urah. V pisarni imajo tudi nekaj spominkov, vendar se za nakup nisva odločila,« pove Samantha.
Drago kosilo
Po obisku Tica sta se odpeljala do domačije in vinotoča Belica. »Privoščila sva si hišno vino in odlično kosilo, a moram poudariti, da so bile cene kar precej zasoljene. Za meni s tremi hodi sva plačala 25 evrov na osebo. Dobra plat tega je bila, da je bilo toliko hrane, da sva sladico skorajda le ošvrknila. Natakarica je odlično govorila angleško in nama poiskala mizo, čeprav nisva imela rezervacije. Bila je izjemno vljudna in prijazna,« pohvali Graham in dodaja, da je domačijo vredno obiskati.
Prenovljena Vila Vipolže
Po kosilu sta se odpeljala po vijugasti cesti do Vipolž, kjer sta se ustavila pri lepo obnovljeni Vili Vipolže. Vstopila sta, si na večjezičnih tablah prebrala, kaj je renesančna vila skozi leta preživela, si ogledala manjšo trgovinico s spominki in se sprehodila po čudovitem vrtu. Nekaj časa sta preživela v družbi starih cipres in uživala v razgledu, nato pa nadaljevala svojo pot.
Idilična cesta in pravljične vasice
Na cestah, ki se vijejo po gričih, obraslih z vinsko trto, sta Samantha in Graham spoznavala Toskano v malem. »Tukaj je toliko čudovitih mest, ki ponujajo krasen razgled na griče z vijugasto cesto in majhnimi vasicami, da sem se počutila kot v pravljici. Veliko ljudi je kolesarilo. V Ticu imajo na voljo tudi izposojo koles. Tudi takšnih na električni pogon, saj za vožnjo po hribčkih gor in dol potrebuješ kar nekaj kondicije. No, midva sva raziskovala kar z avtom,« v smehu pove Samantha.
Rajsko vino
Med potjo sta se ustavila na turistični kmetiji in vinotoču Jakončič ter se odločila, da pokusita vina. »Menim, da sva tukaj pokusila eno boljših vin v Sloveniji. V družbi žlahtne kapljice sva občudovala bližnje griče in uživala v okusih. Privoščila sva si tudi peneče vino, imenovano Mosaic, pripravljeno iz rebule, in kozarec izbranega vina, imenovanega Carolina, letnik 2009. Mmm, kot bi okušala raj v kozarcu,« navdušeno pripoveduje Samantha. Za izbrano vino je družina Jakončič prejela tudi mednarodno zlato odličje, po mnenju Samanthe in Grahama več kot zasluženo.
Vasica na vrhu hriba
Po okušanju vin in slastnih prigrizkov sta se odpravila novemu cilju naproti. Odločila sta se, da se sprehodita do Šmartnega. »Gre za čudovito vasico z obnovljenimi hiškami, ki sedijo na vrhu hriba. Od tam se vsem, ki obiščejo ta skriti kotiček, ponuja prekrasen razgled. Menim, da v tem kraju ne živi več kot 40 ljudi, a so dobro organizirani. Imajo svojo cerkev, bar in gostilnico s hrano. Mestece ima čudovite ozke uličice, po katerih diši po domači kuhinji, lepo cerkev, ki sva si jo ogledala tudi znotraj, in še bi lahko naštevala. Skratka, vredno ogleda,« hvali Samantha.
Soba z izjemnim razgledom
Po dnevu, polnem doživetij, sta se odpeljala do hotela, kjer sta prenočila. Soba je bila ljubka, z balkonom, ki je ponujal čudovit razgled na Brda. Dekor v sobi je preprost, minimalističen, postelja izjemno udobna. Graham pohvali še lepo urejeno restavracijo z veliko kletjo, kjer hranijo lokalna vina. »Bila sva še preveč sita od obilnega kosila, da bi pokusila še kaj, in hkrati preveč utrujena. Nekaj časa sva še uživala v prekrasnem razgledu z balkona, nato pa legla k počitku,« pove Graham.
Cena neprimerljiva s ponudbo
Po odlično prespani noči sta se Samantha in Graham odpravila na zajtrk. »Zajtrk je bil dober, a izbira precej slaba. Verjetno zaradi gostov, ki so jedli pred nama in so večino pojedli. Zmotilo me je le, da pladnjev niso dopolnjevali. Menim, da bi lahko vsaj do konca zajtrka hrano, ki je pošla, dodajali ali pa goste vprašali, ali želijo morda kaj drugega. Ker sem bila nad ponudbo razočarana, sem prosila za umešana jajca. Takoj so jih pripravili. Po zajtrku sva uredila odjavo. Meniva, da je cena glede na ponudbo previsoka. Res je, da je osebje nadvse gostoljubno in prijazno, a je treba za takšno ceno ponuditi kaj več. Treba bi bilo delati na malenkostih, ki bi upravičile ceno,« ostro kritizira Samantha.
Učna ura o olivnem olju
Po opravljeni odjavi iz hotela sta se vrnila v Šmartno, kjer sta si privoščila okušanje oljčnega olja. »Gospa, ki naju je sprejela, je bila zelo izkušena in razgledana na področju priprave, stiskanja, vonja in okusa olivnega olja. Jaz sem prvič okušal različna olivna olja. Priznati moram, da je bilo zanimivo in zelo poučno. Zagotovo sva se zadržala dobrih 45 minut. Predstavila nama je tri različna olja, nama opisala proces pridelave in priprave, predstavila različne sorte oliv in naju naučila, na kaj morava biti pozorna pri kupovanju olivnega olja. Všeč mi je bilo, da sva se naučila nekaj novega. Na koncu nama je prijazna gospa ponudila kos njene posebne torte, pripravljene iz olivnega olja, pomaranč, lešnikov in čokolade. Vredno obiska, ogleda in pokušanja,« nekoliko hudomušno pristavi Graham.
Razgledni stolp sta si le ogledala
Na koncu sta obiskala še razgledni stolp v Kojskem. Povesta, da si nista privoščila sprehoda po spiralnih stopnicah do razgledne ploščadi, a dodajata, da je tudi razgled brez vrtoglave višine in neskončnih stopnic več kot očarljiv. »Brda si bom zapomnila kot poseben kraj z bogato zgodovino. Miren, mističen, na trenutke celo pravljičen, poln vinotočev, kjer strežejo odlična vina in slastno hrano. To je kraj za počitek in užitek. Poslušanje zgodb, ki jih nosi veter. Primeren je tudi za športnike in športnike po duši, ki želijo uživati v čudoviti naravi, in vsekakor za tiste, ki uživajo v raziskovanju. Svetujem, da vsi, ki še niso, vsaj enkrat obiščejo kraj, ki diši po Italiji,« zasanjano zaključi Samantha.
