Skromno mestece je dekletoma le malo ponudilo

Šesto mesto v naši tabeli mest, ki jih bomo ocenili v poletni Turistični patrulji, je bila Straža. Tja smo poslali Katrin, ki prihaja iz Nemčije.

Katrin živi v Sloveniji od februarja, pri nas je na študijski izmenjavi, tako kot prijateljica, ki ji je na poti delala družbo. Do Straže sta dekleti prispeli s prijatelji, ki sta jih spoznali na fakulteti in so bili namenjeni do Plitviških jezer. »Iz Ljubljane smo potrebovali približno eno uro. Pot je hitro minila in menim, da je lepo urejena. A ob prihodu smo bili nekoliko zmedeni, saj se Vavta vas in Straža skoraj prelivata druga v drugo. Prijatelji so naju odložili v središču mesta in se odpravili naprej, midve pa na odkrivanje lepot,« začne pripovedovati Katrin.

Tic obratuje le med tednom

Dekleti sta najprej poiskali turističnoinformacijski center (Tic), a ugotovili, da je ta svoja vrata zaprl že ob 13. uri. »Kot študentka turizma sem bila precej razočarana nad dejstvom, da Tic ni odprt dlje kot le do 13. ure, in poleg tega me je presenetilo, da ob koncih tedna sploh ne poslujejo. V času, ko se na pot odpravi večina. A je verjetno ta praksa že za kaj dobra,« kritično pripomni Katrin, ob tem pa v svoj zagovor pove, da so na poti obtičali v prometnem zamašku, ki jim je onemogočil, da bi ujeli uradne ure Tica. Dekleti sta zato pomoč do večine informacij poiskali na uradni spletni strani. »Stran je sicer lepo opremljena in uporabna za povprečnega turista, a težava se pojavi, če želiš stran odpreti na mobilnem telefonu. Tam namreč ni možnosti izbire jezika, kar je precej neuporabno,« doda Katrin.

Cerkev in spomenik padlim v drugi svetovni vojni

Z nekaj skopimi informacijami sta jo nato dekleti popihali na ogled mesta. Najprej sta si ogledali cerkev, ob kateri je lepo urejeno pokopališče, z ličnimi grobovi, ki jih krasijo sveče in sveže cvetje. Pot sta nadaljevali do spomenika, posvečenega padlim borcem v drugi svetovni vojni. »Glede na to, da prihajava iz Nemčije, sva morda še bolj zaznamovani s strahotami, ki jih je za seboj pustila druga svetovna vojna. A kljub vsemu sva bili ganjeni, ko sva izvedeli, koliko ljudi je umrlo v tem majhnem mestecu,« razloži Katrin. Napotili sta se naprej in se sprehodili po ozkih poteh, ki jih obdajajo vinogradi, uživali v miru in se navduševali nad posajenimi cvetlicami, ki so krasile tako okna kot gredice in vrtove.

osebni arhiv

»Pot med vinogradi me je precej navdušila. Tudi razgledi, ki so se začeli odpirati, ko sva hodili vse višje in višje, ter majhne hiške s kmetijami. Pot nama je prekrižalo veliko mačk, ptičev in metuljev. Prijetno je bilo,« v smehu opiše Katrin. Nekaj časa sta občudovali okolico, nato pa sta se počasi vrnili v središče mesta in začeli iskati primerno restavracijo. »V Straži sva našli zgolj bare, a tam niso stregli hrane. Pomagali sva si s spletom, da bi kaj našli, a tudi tam nisva imeli sreče. Zato sva se obrnili na domačine, ki sicer zelo slabo govorijo angleško, a so prijazni in poskušajo pomagati, vendar tudi od njih nisva dobili spodbudnih informacij. Napotili so naju v Vavto vas in povedali, da je šele tam prva restavracija. Ko sva prispeli, so naju prijazno sprejeli in nama ponudili menije. Ti so bili v slovenščini, angleščini, pa tudi nemščini, kar je zelo pohvalno,« pove Katrin. Iz ponudbe sta izbrali čevapčiče z ajvarjem, domačo lepinjo in čebulo. »Bilo je odlično. Po obilnem kosilu sva se odpravili na sprehod ob reki Krki, si ogledali tudi mlin v Vavti vasi in še en spomenik, posvečen padlim v drugi svetovni vojn,« razlaga Katrin.

Kaj narediti, kadar dežuje?

Na poti sta videli tudi veliko manjših čolničkov, ki so bili privezani ob obrežju reke. Čudovit sprehod pa je kaj kmalu prekinil dež. »No, nato sva postali nejevoljni, saj nisva vedeli, kaj lahko v Straži sploh počneva. Želeli sva še enkrat preveriti možnosti na spletni strani, a ta na telefonu ni delovala, prenosnega računalnika pa nisva imeli s seboj. Na pomoč sva poklicali 'strica Googla', a tudi tam nisva dobili kaj več priporočil. Na spletni strani Tripadvisor sta bila samo dva zadetka, in še to v povezavi z restavracijama, ki sta bili oddaljeni več kot štiri kilometre. Preostale strani so bile zgolj v slovenskem jeziku. Po pomoč sva se nato obrnili na mimoidoče in se pozanimali, ali je mogoča izposoja raftov, a žal niso govoril angleško. Ko sva po neumornem iskanju končno prišli do kraja, kjer izposojajo rafte, in je prenehalo deževati, sva tam žalostni ugotovili, da je izposojevalnica zaprta,« pripoveduje Katrin.

Čudovita soba in odlična večerja

Znova sta preizkusili srečo na spletu, a ostali brez zadetkov. Utrujeni sta se odločili, da se odpravita v Dolenjske Toplice, kjer sta imeli rezervirano nočitev. Štopali sta in kmalu ujeli štop, ki ju je pripeljal do cilja. »Nočitev sva rezervirali v hotelu Oštarija. Gre za restavracijo, ki razpolaga z dvajsetimi sobami. Najina soba je bila zelo velika, prijetna in čista. Imeli sva tudi balkon s čudovitim razgledom in povsem opremljeno kuhinjo.

Nekoliko sva se odpočili, nato pa se odpravili na recepcijo in prijaznega receptorja vprašali, kaj si še lahko ogledava, in priporočil nama je razvajanje v Dolenjskih Toplicah. Sprejeli sva priporočilo in se odšli kopat. A naj omenim, da je cena triurne kopalne vstopnice 11 evrov, kar se mi zdi zgolj za razvajanje v bazenu precej drago,« pravi Katrin. Po triurnem kopanju sta se dekleti vrnili v hotel in si privoščili večerjo. Katrin pove, da si je za predjed privoščila domače testenine, polnjene s krompirjem in prelite s sirovo omako, ter za glavno jed svinjino s krompirčkom in špinačo. Dekleti sta v večerji uživali. Pred hotelom so nato pripravili manjši koncert, ki sta se ga za krajši čas udeležili, potem pa se utrujeni vrnili v sobo in legli, saj sta se naslednje jutro s prijatelji, ki so šli na izlet na Plitviška jezera, vračali v Ljubljano.

Epilog

»Menim, da bi se lahko v Straži veliko bolj potrudili za turiste. Priporočam turistične kmetije, ki bi družinam omogočale spoznavanje življenja na kmetiji, morda kak hotel med vinogradi. Čeprav kraj razpolaga s čudovito naravo, ni srečati veliko ljudi, še manj turistov, kavarni in trgovin ni. Pravzaprav ni veliko za početi. Morda sva prišli v napačnem letnem času in trenutno ni sezone. Pričakovali sva, da bova našli vinske kleti, izposojevalnice koles, raftov in podobnega. A žal, na voljo ni nič od tega ali pa je bilo zaprto. Spletna stran ni primerno urejena za tujce in ne deluje na mobilnikih. Brskalnik ponuja tudi veliko zadetkov kraja Straža, ki je v bližini Bleda. Menim, da bi bilo dobro spremeniti obratovalni čas Tica ali vsaj navesti kak podatek več za turista, ki obišče Stražo za vikend. Kljub vsemu pa lahko dodam, da je Straža čudovito mestece, primerno za pare in družine, ki želijo uživati v tišini, medtem ko je nekoliko dolgočasno za mlade popotnike. Vsem, ki se odločajo za obisk, svetujem, da doma pobrskajo za informacijami o tem, kar si želijo ogledati in doživeti,« doda svoje mnenje Katrin.