Ocene
Urejenost, videz kraja, čistoča 9:
Promet, javni prevozi, kažipoti 6;
Namestitev 9;
Kulinarična ponudba (hrana, pijača) 7;
Ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska) 5;
Ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave 9;
Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi 7;
Spletna stran kraja in znamenitosti 8;
TIC – odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost 1;
Gostoljubnost, splošni vtis 8;
Skupaj – 69
Katarina in Sandra sta se v Krajnsko Goro odpravili v soboto zjutraj, s prevozom, urejenim prek spletne strani prevoz.org. Povedali sta, da je bila cesta čista in normalno prevozna, kljub nizkim temperaturam. Pot jima je bila všeč, vreme je bilo lepo in uživali sta ob pogledu na čudovito naravo, ki ju je spremljala vse do cilja. Ko sta prispeli v Kranjsko Goro, sta najprej poiskali Gostilno Cvitar, kjer sta rezervirali prenočišče prek strani booking.com. »Osebje je bilo zelo prijazno, izrekli so nama prav prisrčno dobrodošlico. Soba je bila prijetna in topla, prav domačna,« poudari Katarina. Po krajšem počitku sta se dekleti odpravili na kosilo, privoščili sta si ga pri Cvitarju. Ker sta veganki, sta imeli precej okrnjeno izbiro, vendar Katarina pravi, da so se zelo potrudili in kosilo pripravili po njunih željah: »Jedli sva odlične dušene šampinjone z mandeljni ter dušeno zelenjavo in riž.«
Harmoničnost in čarobnost
Po odličnem kosilu sta šli dekleti raziskovat okolico. Odločili sta se, da se odpravita do smučišča. »Navdušena sem bila, saj še nikoli nisem videla smučišča in smučarjev tako od blizu. Vse skupaj je bilo prav magično; toplo sonce nad vrhovi gora in sneg, ki se je lesketal kot posuti kristali. Čudovito – še nekaj, kar me je popolnoma prevzelo v Sloveniji. Pa to majhno idilično mestece, z ljubko tržnico in številnimi gostilnicami, ki ponujajo hrano, pijačo in spominke, narejene iz lesa ... zares čudovito,« očarana pripoveduje Katarina.
»Presenetilo me je tudi, kako smučajo in bordajo že majhni otroci, hah, jaz pa ne znam nič od tega. Zame je bilo zelo impresivno, nekaj časa sem vse le navdušeno opazovala. Krasna izkušnja.« Dekleti sta se nato razgledali po okolici smučišča, kjer je poskrbljeno za zabavo in animacijo gostov. Katarina pravi, da ji je koncept »plaže na smučišču«, kjer so na voljo ležalni stoli in odmeva glasna glasba, manjši barčki pa ponujajo pijačo, hotdog in podobno, zelo všeč in se ji zdi dobra tržna ideja. »Precej široka je ponudba mesa, vendar ga sama ne jem. Ugotovila sem, da ste Slovenci veliki mesojedci in da nastopi težava, ko kdo pove, da je vegan. Vidim, da imate zelo radi svinjino, piščanca, v glavnem vse, samo da je meso,« v smehu razlaga Katarina. Dodaja pa, da jo je presenetilo precej majhno drsališče; meni, da bi lahko drsališče, kjer ne potrebujejo naprav za pripravo ledu, naredili precej večje.
TIC je zgodba zase
Plusi:
- prijazni in gostoljubni ljudje;
- urejena smučišča;
- čisto mesto.
Minusi:
- slaba predstavitev kraja v TIC-u, okrnjene informacije;
- premalo lokalnih trgovin in ponudbe;
- majhno drsališče;
- malo transportnih povezav.
Ko sta se naveličali opazovanja smučarjev in belih strmin, sta poiskali turističnoinformativni center. Katarina pove, da je pogrešala table z oznakami, da je videti, kot da jih v Kranjski Gori ne poznajo, zato sta si do turističnoinformativnega centra pomagali z navigacijo na telefonu. »TIC se nahaja v čudoviti hiši, tam je tudi kavarna. Vendar ni bilo nikogar tam, zato sem za pomoč prosila mimoidočo; ta mi je povedala, kje je pravi vhod. Ko sva prišli, sem vljudno vprašala, kaj si lahko v Kranjski Gori ogledava. Pa mi je gospa pod nos pomolila zemljevid, mi povedala in pokazala, kje je smučišče ter da zvečer pripravljajo zabavo, to pa je bilo to. Kljub mojemu zanimanju se zatem več kaj dosti brigala zame. Tako sem si doma na spletni strani, ki je precej dobro urejena za turiste, sama ogledala, kaj lahko obiščeva v Kranjski Gori. Pa tudi domačine sva povprašali, kje je kaj.«
Dekleti sta tako počasi raziskovali mestece
Z zanimanjem sta ogledovali izložbe, gostilne, se znova sprehodili do smučišča, nato do središča mesta ter tako mimogrede odkrili čudovito kavarno in čokoladnico Rajska ptica. Pravita, da ju je prijazna natakarica poučila, da vso čokolado in čokoladne produkte izdelujejo sami. »Povedati moram tudi, da nama je dekle – natakarica, ki je odlično govorila angleško – povedala ogromno zanimivosti o Kranjski Gori. Tako sva hkrati spoznavali kraj in čokoladne pralineje. Privoščili sva si tudi odličen čaj. Precej časa sva se zadržali tam, dobro sva se počutili v družbi dekleta, ki dela v čokoladnici,« pohvali Katarina. Po obisku sta se vrnili v gostišče, kjer sta nočili. Malce sta se odpočili ter na spletu preverili, kaj si še lahko ogledata v Kranjski Gori.
Cene
Gostilna Cvitar (nočitev in turistična taksa) 70,00 EUR;
Gostilna Cvitar (laško, 0,5 l, rdeče vino, 0,1 l, vegetarijanski krožnik, šampinjoni na žaru z mandeljni, ocvrti krompir, pomfrit) 22,40 EUR;
Čokoladnica Rajska ptica (tablica temna – kava, tablica temna – lešnik, tablica temna – solni) 9,39 EUR;
Čokoladnica Rajska ptica (2 x kava) 4,00 EUR;
Pekarna (2 x rogljiček z marmelado) 2,00 EUR;
Prevoz.org 20,00 EUR;
Gjini & Partner (razglednice) 0,80 EUR;
Kasabrin (2 x smrekovec, borovničevec) 6,30 EUR;
Kavarna in picerija Via Napoli (špageti napolitana, pica – vrtnarska) 13,50 EUR;
Skupaj – 148,39 EUR
Ker je bila Katarina prvič v smučarskem letovišču, sta se odločili, da se vrneta na smučišče in si ogledata nočno smuko. »Na poti sva opazili iglu, verjetno je bil zgrajen kot dekoracija. Bila sem povsem navdušena, saj še nikoli v življenju nisem videla igluja. Ampak ta je bil umazano rjav, sicer ne vem, zakaj, a je bilo vsekakor videti zanimivo,« opisuje. »Tudi smučišče me je navdušilo, saj je bilo tam še vedno precej smučarjev, ki so se poganjali v dolino. In ogromno luči je razsvetljevalo progo, imela sem občutek, da je dan. No, nato sva s Sandro še preverili, kje je zabava, o kateri je govorila uslužbenka TIC-a, a žal o tej zabavi ni bilo ne duha ne sluha. Zato sva se odpravili do ene izmed gostiln, od koder je bilo slišati glasbo. Ugotovili sva, da gostijo nastop rock skupine. Prijetno je bilo. Tam sem pokusila smrekovec. Uh, fuj, ni mi bil všeč. Imela sem občutek, da pijem smolo ali nekaj takega. Vsekakor nekaj, česar ne bom več pokusila. Sem se pa navdušila nad borovničevcem, precej boljše. Na splošno so mi bolj všeč sadne alkoholne pijače, čeprav jih na Portugalskem ne poznamo veliko.«
Katarina pove, da sta v gostilni Kasabrin zelo uživali tudi v prijazni družbi ljudi, ki so odlično govorili angleško in z zanimanjem spremljali rokometno tekmo med Rusijo in Slovenijo. »Pri nas je nacionalni šport le nogomet, za druge se ne navdušujemo toliko. Zanimivo je bilo videti, kako ljudje navijajo in s srcem gledajo rokometno tekmo.«
Neprijetna izkušnja na večerji
Preden sta dekleti odšli h Kasabrinu, sta se po poti ustavili v piceriji Via Napoli. Kot pravi Katarina, je bil jedilnik za vegane in vegetarijance precej skop, saj razen brezmesnih pic in testenin ni bilo na izbiro veliko drugega. Natakar je slabo govoril angleško, zato se je Katarina, ki obiskuje tečaj slovenskega jezika, potrudila in z njim spregovorila slovensko. »Tega sicer nisem razumela, ampak v trenutku, ko sem spregovorila v slovenščini, je gospod začel govoriti v hrvaščini. Zakaj, ne vem. No, od tukaj je šlo le še navzdol. Slučajno sem videla v kuhinjo, ko je kuhar na špagete strgal sir. Medve sira žal ne jeva, na to sva ob naročilu natakarja opozorili. Ta je, preden je prinesel hrano na mizo, nadrl kuharja, ali ne razume, da mora biti omaka brez sira. Kuhar pa je nato z vilicami s testenin poskušal odstraniti čim več sira. Nisva hoteli komplicirati, zato sva pač pojedli, kolikor sva lahko. Odkrito, hrana ni bila preveč okusna,« opiše dogodivščino Katarina, sta si pa zato okus pozneje popravili v Kasabrinu.
Obiskali tudi jezero Jasna
Tabela z ocenami že obiskanih mest
Koper 86/100
Ribnica na Pohorju 82/100
Ljutomer 74/100
Dolenjske Toplice 73/100
Grosuplje 70/100
Kranjska Gora 69/100
Moravske Toplice 68/100
Sevnica 43/100
Hrastnik 35/100
Naslednji dan sta dekleti vstali precej zgodaj. Pripravili sta si stvari za odhod in odšli na zajtrk. Čeprav ne jesta mesa, sta se lahko dobro najedli, saj sta lahko izbirali med številnimi namazi in marmeladami ter različnimi vrstami kruha. Nato sta se odpravili do jezera Jasna. Ker je bila meja med jezerom in zelenico zabrisana, sta težko ločili, kje se začne led. Čeprav je na jezeru pogumno drsalo veliko ljudi, sta Katarina in Sandra le previdno stopali naprej, saj sta se bali, da bi se led pod njima vdrl. A hojo po ledu opisujeta kot zelo zanimivo izkušnjo.
»Celostno gledano – mi je bilo zelo všeč. Ljubko majhno mestece s prikupnimi slovenskimi hiškami je za turista, ki prvič obišče tak kraj, zelo pravljična podoba. Povsod gozdovi, čist zrak, zvezde … Čarobno. Hvala za to izkušnjo,« se zahvali Katarina, ki bo v svojo skrinjo spominov na Slovenijo dodala še »kranjskogorski biser«.
Galerija
Poglej vse fotografije (6)
