Možgani vinske mušice so resda manjši od makovega zrna, vendar so vseeno izredno zapleteni, saj je na tako majhnem prostoru kar 140.000 nevronov, ki so med sabo povezani z več kot 490 metri živčnih vlaken.
Kartiranje možganov se je začelo leta 2013, ko je Davi Bock, znanstvenik v raziskovalnem kampusu Janelia Medicinskega inštituta Howard Hughes v Virginiji, s svojimi sodelavci potopil možgane odrasle muhe v kemično raztopino in jih strdil v trden blok. Nato so z vrha bloka obrili izjemno tanko plast in jo posneli z mikroskopom. Potem so znanstveniki obrili še eno plast in posneli novo sliko. Da bi zajeli celotne možgane, so morali posneti 7050 takšnih odsekov in pri tem ustvarili približno 21 milijonov slik.
Več kot desetletje je trajalo, da so znanstveniki zaključili s svojim delom in izdelali prvi model možganov muhe z visoko ločljivostjo. Na podlagi različnih oblik nevronov so Gregory Jefferis, nevroznanstvenik z Univerze v Cambridgeu, in njegovi sodelavci razvrstili celice v 8453 različnih vrst, zaradi česar je to največji katalog vrst celic v vseh možganih.
Pred tem je bil majhen črv edina odrasla žival, ki je imela popolnoma rekonstruirana možgane, vendar je imel črv samo 385 nevronov v celotnem živčnem sistemu. "Pri karti možganov vinske mušice pa gre za prvi popoln zemljevid kakršnih koli zapletenih možganov," je dejala Mala Murthy, nevrobiologinja na Princetonu, ki je aktivno sodelovala pri projektu.
Drugi raziskovalci so povedali, da bi analiza "vezja" v možganih muhe razkrila načela, ki veljajo za druge vrste, vključno z ljudmi, katerih možgani imajo osupljivih 86 milijard nevronov. Ker pa raziskovalci nikdar ne počivajo, se že lotevajo še ambicioznejšega projekta: popolnega modela mišjih možganov, ki vsebuje približno 1000-krat več nevronov, kot jih ima vinska mušica. Hongkui Zeng, znanstvenik na Allenovem inštitutu za znanost o možganih v Seattlu, ki sicer ni sodeloval pri projektu, je dejal, da bi model možganov vinske mušice lahko drastično pospešil projekt kartiranja mišjih možganov.
