S spremembo šolske zakonodaje je določeno, da lahko učenci priseljenci, prvič vključeni v slovensko osnovno šolo, napredujejo v naslednji razred tudi brez ocen pri posameznih predmetih. Vsi tisti, ki se vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, so lahko neocenjeni tudi ob zaključku pouka v naslednjem šolskem letu, hkrati pa imajo vseeno možnost za vpis v višji razred. O njihovem napredovanju sicer odloča učiteljski zbor. Izjema so devetošolci, ti morajo biti ob zaključku šolskega leta ocenjeni iz vseh predmetov, pri tem pa ni pomembno, koliko let se šolajo v Sloveniji. V praksi to pomeni, da se tak otrok znajde v razredu, kjer govorijo v jeziku, ki ga ne razume. Poleg tega je snov devetega razreda precej obsežna in vse prej kot lahka. V primeru neuspeha lahko opravlja popravne izpite ali pa razred ponavlja. Na Osnovni šoli Mladika se vse več staršev priseljencev odloči, da otroka namesto v četrti vpišejo v tretji razred. »Ta praksa je smiselna in jo podpiramo, saj je takemu učencu snov že poznana, zato lahko več časa nameni učenju jezika. Tak učenec lažje spremlja pouk in hitreje usvoji slovenski jezik,« je povedal ravnatelj Bogomir Širovnik. Vsak učenec priseljenec ima svoj individualizirani načrt aktivnosti, v katerem je med drugim opredeljeno, koliko ocen in pri katerih predmetih jih bo pridobil v posameznem šolskem letu. OŠ Mladika sicer v letošnjem šolskem letu obiskuje 11 otrok priseljencev.
Kot da ste na Kitajskem in ne razumete ničesar …
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, ponazori, kako se počutijo otroci priseljenci, ki velikokrat ne znajo niti besede slovensko. »Predstavljajte si, da vas pošljejo na Kitajsko na sestanek in morate tam sodelovati v njihovem jeziku, vi pa ne razumete prav ničesar. Takšna situacija je za vsakogar velik stres, kaj šele za otroke. Prav zato se mi v največji meri trudimo, da gremo tem učencem naproti z raznimi prilagoditvami.« Na njihovi šoli je v tem šolskem letu okoli 55 učencev priseljencev, kar predstavlja okoli 6 odstotkov vseh otrok. Na OŠ Olge Meglič je letos vpisanih 12 otrok priseljencev, na novo imajo tri devetošolce. »Vsi trije so skupaj v oddelku, kar se je izkazalo kot dobro, saj si lahko med seboj pomagajo. Dodatne ure slovenskega pouka, ki jim pripadajo, pa lažje usklajujemo,« je povedala ravnateljica Helena Ocvirk.
Na šoli v Cirkulanah 15 otrok priseljencev
V podjetju ADK v Dolanah je zaposlenih veliko delavcev iz tujine, ki so s seboj pripeljali tudi svoje družine. V tamkajšnji osnovni šoli je zato iz leta v leto več otrok priseljencev, v letošnjem šolskem letu že 15, večinoma iz Bosne in Hercegovine. Po besedah Suzane Petek, ravnateljice OŠ Cirkulane-Zavrč, je najpomembnejše prvo leto vključitve, ko je treba največ časa posvetiti temu, da se ti otroci počutijo varne in sprejete. »Letos smo pridobili 120 dodatnih ur slovenskega jezika, ki jih razporedimo med obstoječi kader. Do dodatnih ur so sicer upravičeni samo tisti učenci, ki se pri nas šolajo prvo in drugo leto, kasneje pa več ne,« je pojasnila in dodala, da je otroke priseljence najboljše čim prej vključiti v šolo. Vmesno obdobje, ki bi ga namenili samo učenju jezika, po njenem mnenju ni potrebno. »Otroci, ki pridejo k nam od drugod, se morajo čim prej začeti družiti s svojimi vrstniki, se integrirati. Jezika se naučijo zelo hitro. Nobeden izmed njih ni vzgojno problematičen, njihovi starši pa redno prihajajo na roditeljske sestanke, se zanimajo za njihov uspeh. Prav tako večina uspešno zaključi osnovnošolsko izobraževanje,« je še dodala Petkova. Med drugim imajo na šoli zaposleno tudi pripravnico, ki je po rodu iz Bosne in Hercegovine in je lani za otroke priseljencev organizirala poseben krožek.
