Ekipa, ki dela v Gabonu na zahodu Afrike, pravi, da je odkrila dokaze v kamninah, ki prikazujejo pogoje za življenje kompleksnih živali pred 2,1 milijardami let, a opozarjajo, da so bili ti organizmi omejeni na celinska morja in se niso razširili po vsem svetu, sčasoma pa so izumrli. Takšne ideje so precej neobičajne, saj večina strokovnjakov verjame, da se je življenje živali začelo pred približno 635 milijoni let in ne tako zgodaj, kot namiguje ta raziskava, ki je ravno zaradi tega deležna kar nekaj nestrinjanja in skepticizma.
Avtor polemične raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Precambrian Research, je profesor Ernest Chi Fru z Univerze v Cardiffu, ki je pri delu sodeloval z mednarodno skupino znanstvenikov, njegovo delo pa se močno navezuje na nekaj deset let staro odkritje, imenovano formacija Francevilla (poimenovana po mestu odkritja v Gabonu). Gre namreč za še nepojasnjene formacije v kameninah, ki kažejo, da bi se življenje lahko začelo že dosti prej, a si znanstveniki zaenkrat še niso enotni ali gre dejansko za fosile ali ne.
Profesor Chi Fru je za BBC News povedal, da bi bile te življenjske oblike, če je njegova teorija seveda pravilna, podobne sluzasti plesni – enoceličnemu organizmu brez možganov, ki se razmnožuje s sporami. Po drugi pa njegov kolega, Graham Shields z University College London pravi, da se s tem ne more popolnoma strinjati. "Nisem proti ideji, da so bili primerni pogoji že pred 2,1 milijardah let, vendar nisem prepričan, da bi to lahko vodilo v diverzifikacijo za oblikovanje kompleksnega življenja," je dejal in nakazal, da je potrebnih več dokazov.
Profesor Chi Fru pa je prepričan, da bo njegovo delo pomagalo dokazati ideje o procesih, ki ustvarjajo življenje na Zemlji. "Mi pravimo, poglejte, tukaj so fosili, tam je kisik, to je spodbudilo pojav prvih kompleksnih živih organizmov," je dejal. "Vidimo enak proces kot v kambrijskem obdobju, pred 635 milijoni let - to pomaga potrditi to. Pomaga nam razumeti, od kod vse prihajamo," je še dodal.
Prvi namig, da bi se zapleteno življenje lahko začelo prej, kot je splošno znano, je prišel pred približno 10 leti z odkritjem nečesa, kar znanstveniki imenujejo formacija Francevilla. To tvorbo oziroma kameninsko formacijo je profesor Chi Fru s svojimi kolegi vzel v analizo in ugotovil, da je sestavljena iz fosilov, ki kažejo na dokaze o življenju, ki je sposobno samodejnega gibanja, a te ugotovitve niso sprejeli vsi znanstveniki.
Da bi našli več dokazov za svoje teorije, profesor Chi Fru in njegova ekipa zdaj analizira jedra sedimentov, izvrtana iz kamnin v Gabonu. Kemijska struktura kamnin kaže, so bili pogoji za življenje primerni preden, da se je ta formacija pojavila. Verjamejo, da sta visoki ravni kisika in fosforja nastala zaradi trčenja dveh celinskih plošč pod vodo, kar je povzročilo vulkansko aktivnost. Trčenje je odrezalo del vode iz oceanov in ustvarilo s hranili bogato plitvo morsko celinsko morje. Profesor pravi, da je to zaščiteno okolje imelo pogoje, ki so omogočali fotosintezo, kar je vodilo do znatnih količin kisika, ki so se ustvarile v vodi. "To bi zagotovilo dovolj energije za spodbujanje povečanja telesne velikosti in bolj kompleksnega vedenja, opaženega v primitivnih, preprostih živalskih oblikah življenja, kot so tiste, ki jih najdemo v fosilih iz tega obdobja," je dejal. Po drugi strani pa je izolirano okolje, ki je pripeljalo do vznika življenja pripeljalo tudi do propada teh življenjskih oblik, saj ni bilo dovolj novih hranilnih snovi, ki bi vzdrževale oskrbo s hrano.
Doktorski študent Elias Rugen iz Prirodoslovnega muzeja, ki sicer ni bil vključen v raziskavo, se je strinjal z nekaterimi ugotovitvami in dejal, da je jasno, da so "oceanski cikli ogljika, dušika, železa in fosforja počeli nekaj, kar je za to obdobje brez primere v zgodovini Zemlje." "Nič ne kaže na to, da se kompleksno biološko življenje ne bi moglo pojaviti in uspevati že pred 2 milijardama let," je dejal, a dodal, da je potrebnih več dokazov za podporo teorij.
