Na odročnem delu Papue Nove Gvineje, otoške države v Oceaniji, se je v petek sprožil obsežen zemeljski plaz. Hitro je postalo jasno, da gre za tragedijo velikih razsežnosti, saj je gmota zemlje pod seboj pokopala več kot 150 hiš, pravzaprav je z obličja zemlje zbrisal skorajda celotno vas. »Plaz je pokopal več kot 2000 ljudi ter povzročil veliko škodo na zgradbah in vrtovih, kar bo močno vplivalo na gospodarske razmere v državi,« so po današnjem poročanju nemške javne radiotelevizije Deutsche Welle sporočili s tamkajšnjega urada za odzivanje ob naravnih nesrečah. Po njihovih navedbah razmere ostajajo zelo nestabilne, saj se plaz še naprej premika, kar ogroža tako reševalce kot preživele. Ti še naprej iščejo pogrešane, a je upanja malo. Prizadeto območje se nahaja približno 600 kilometrov od prestolnice Port Moresby, in sicer na območju redko poseljene province Enga.
»Razmere so grozne, zemlja se še vedno premika. Teče voda, kar predstavlja veliko tveganje za vse vpletene,« je že včeraj pojasnil Serhan Aktoprak z Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Danes je za tiskovno agencijo AFP dejal, da gre za tekmo s časom, da reševalci delaj0 v nevarnih razmerah in da ostaja odprto vprašanje, koliko ljudi bodo lahko spravili na varno. Če je bilo sprva govora o nekaj sto mrtvih, je številka kmalu poskočila, saj so reševalne službe ugotovile, da je v vasi živelo precej več ljudi, kot se je sprva domnevalo. Skupno naj bi vas, ki je služila kot trgovsko središče za rudarje, ki v gorovju rudarijo zlato, štela več kot 4000 prebivalcev. Več kot 1000 ljudi, ki so preživeli, je ostalo brez domov, zaradi škode na vrtovih in drugi infrastrukturi pa na območju vlada pomanjkanje hrane in vode. Plaz je obenem presekal glavno prometnico skozi provinco, reševalcem pa težave povzročajo tudi boji med različnimi plemeni na območju. Ti sicer niso povezani s plazom, temveč imajo precej daljšo brado. V soboto je bilo denimo med enim takih spopadov ubitih osem vaščanov v sosednji vas. Konvojem s humanitarno pomočjo zato varnost zagotavlja vojska.
Pomoč državi so obljubile tudi avstralske oblasti. Kot je pojasnil podpredsednik avstralske vlade Richard Marles, bo Avstralija na otok poslala pomoč, saj so med obema državama stkane »tesne vezi, ob naravnih katastrofah pa so tudi nam hitro nudili pomoč. Isto dobroto jim vračamo.«
