Palestino priznavajo številne države na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ne pa ZDA, Kanada in večina držav zahodne Evrope. V torek pa jo bodo po napovedih priznale Španija, Norveška in Irska.
Sledi časovni pregled prizadevanj Palestincev za oblikovanje svoje države, ki ga je pripravila francoska tiskovna agencija AFP.
1988: Arafat razglasi državo
Med prvo palestinsko intifado oz. vstajo proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja je palestinski voditelj Jaser Arafat 15. novembra 1988 enostransko razglasil neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico. Državo je razglasil v Alžiru na srečanju palestinskega nacionalnega sveta v izgnanstvu, ki je sprejel kot cilj rešitev dveh držav z neodvisnima Izraelom in Palestino, ki bi obstajala eden ob drugem.
Le nekaj minut zatem je Alžirija kot prva država uradno priznala neodvisno Palestino, ki vključuje Zahodni breg in Gazo, ki ostajata pod izraelsko okupacijo.
V nekaj tednih se je pridružilo več deset drugih držav: večina arabskih držav, Indija, Turčija, večina Afrike in več držav srednje in vzhodne Evrope, med njimi Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija in tedanja Češkoslovaška.
Tudi nekdanja Jugoslavija je Palestino priznala novembra 1988, Slovenija pa po razglasitvi svoje samostojnosti tega priznanja ni obnovila. Slovenija sicer Palestinsko upravo (PU) priznava kot legitimno predstavnico palestinskega naroda in ima od leta 2007 v Ramali na Zahodnem bregu svoj urad.
Naslednji val priznanj je sledil v letih 2010 in 2011, ko je bil bližnjevzhodni mirovni proces v krizi. Več držav Južne Amerike, med njimi Argentina, Brazilija in Čile, se je odzvalo na poziv Palestincev k priznanju njihove države. Prošnja za priznanje je sicer sledila odločitvi Izraela, da odpravi začasno prepoved gradnje naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.
2011-2012: Priznanje v Združenih narodih
Mirovni pogovori so zašli v slepo ulico in leta 2011 so se Palestinci odločili, da nadaljujejo svojo kampanjo za polno članstvo države Palestine v Združenih narodih. Poskus ni bil uspešen, je pa Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) oktobra istega leta sprejela Palestince kot polnopravne člane. Zaradi odločitve sta Izrael in ZDA prekinila financiranje organizacije.
Novembra 2012 pa je zastava Palestine prvič zaplapolala pred Združenimi narodi v New Yorku, potem ko je Generalna skupščina z veliko večino potrdila, da postane Palestina država opazovalka nečlanica. Tri leta kasneje je tudi Mednarodno kazensko sodišče sprejelo Palestino kot članico.
Aprila letos je bilo v Varnostnem svetu na pobudo Alžirije vnovič glasovanje o članstvu Palestine v ZN, a so ZDA z vetom preprečile sprejetje priporočila Generalni skupščini ZN, naj Palestina dobi status članice.
2014: Švedska prizna Palestino
Švedska, kjer živi velika palestinska skupnost, je leta 2014 postala prva zahodna članica Evropske unije, ki je priznala Palestino kot samostojno in neodvisno državo. Odločitev Stockholma je sledila mesecem skoraj vsakodnevnih smrtonosnih spopadov v Jeruzalemu.
V odziv na švedsko priznanje je takratni izraelski zunanji minister Avigdor Liberman dejal, da so odnosi na Bližnjem vzhodu precej bolj kompleksni kot sestavljanje pohištva podjetja Ikea.
2024: Nova evropska pobuda
Spričo vojne v Gazi so nekatere evropske države, tudi Slovenija, oživele razpravo o morebitnem priznanju Palestine. Slovenski premier Robert Golob je skupaj s kolegi iz Španije, Irske in Malte konec marca ob robu vrha EU izrazil pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.
Španija, Norveška in Irska so nato 22. maja sporočile, da bodo 28. maja priznale Palestino. Palestinci so napoved pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa je ocenil, da gre za nagrajevanje terorizma in napovedal posledice.
