Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega več kot dve tretjini v EU. Ta sredstva so na računih evropskih finančnih ustanov oziroma t. i. centralnih klirinško-depotnih družb, ki običajno v največ 24 urah vrednostne papirje prodajalca zgolj posredujejo kupcu. Ker je bilo rusko premoženje zamrznjeno, pa so ti vrednostni papirji ostali na računih finančnih institucij in ustvarjali likvidnost, ki je bila prav tako zamrznjena. Da bi ohranile vrednost glavnice, klirinško-depotne družbe ta likvidnostna sredstva upravljajo, pri čemer ustvarjajo prihodke.
Z danes sprejeto zakonodajo so določili pravni status teh prihodkov in določili jasna pravila za finančne ustanove, ki razpolagajo z njimi, so sporočili s Sveta EU. Klirinško-depotne družbe, ki imajo na računih več kot milijon evrov premoženja ruske centralne banke, bodo morale izredna denarna sredstva oziroma prihodke ločeno beležiti in upravljati. Dolgoročni cilj je vsaj del neto prihodkov od vrednostnih papirjev nameniti za povojno obnovo Ukrajine. Vendar pa bo za to potreben nov predlog Evropske komisije.
Sredstva bi lahko prek proračuna EU namenili v finančni instrument za Ukrajino, ki je podlaga za 50 milijard evrov vredno makrofinančno pomoč Kijevu do konca leta 2027, so zapisali na Svetu.
