Iz ustave je treba črtati izraze, kot so neodvisnost, mirna združitev in velika narodna enotnost, je po poročanju severnokorejskih medijev zahteval Kim. Na zasedanju parlamenta je tudi znova obtožil Seul, da si prizadeva strmoglaviti njegov režim. "Vojne si ne želimo, vendar se ji tudi ne nameravamo izogniti," je poudaril. "Menim, da lahko v naši ustavi opredelimo vprašanje popolne zasedbe, podreditve in ponovnega zavzetja Republike Koreje ter si jo priključimo v primeru vojne na Korejskem polotoku," je še dejal. Zagrozil je tudi, da bo Pjongjang vsako najmanjšo ozemeljsko kršitev obravnaval kot vojno provokacijo.
Severnokorejska skupščina pa je sprejela sklep o ukinitvi več državnih agencij za ponovno združitev z Južno Korejo. "Dve najbolj sovražni državi, ki sta v vojni, sta zdaj na Korejskem polotoku v hudem spopadu," med drugim piše v njem. Navaja tudi, da ponovna združitev Korej ne more biti nikoli dosežena. Agencije, ki jih je Pjongjang danes ukinil, med njimi Odbor za miroljubno združitev, so na severnokorejski strani doslej skrbele za diplomatske odnose med Severno in Južno Korejo. Državi sta sicer tehnično še vedno v vojni, saj se je ta po treh letih leta 1953 končala s premirjem in ne z mirovnim sporazumom.
Južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol je svojemu kabinetu v odzivu dejal, da bo Južna Koreja v primeru provokacije severne sosede silovito odgovorila. Pri tem je opozoril na premoč južnokorejske vojske kar zadeva odzivne zmogljivosti. Odnosi med Korejama so se v zadnjem času močno poslabšali. Med drugim je Južna Koreja zaradi izstrelitve severnokorejskega vohunskega satelita lani delno prekinila vojaški sporazum iz leta 2018, katerega namen je bil ublažiti napetosti. Zatem je Severna Koreja odstopila od sporazuma in ob tem napovedala okrepitev vojaške prisotnosti na meji. Južna Koreja je odgovorila z vojaškimi vajami.
