Na današnji protest v Berlinu, ki služi kot epilog teden dni trajajočih kmečkih shodov in protestov po vsej Nemčiji, je iz različnih delov države prispelo približno 3000 traktorjev, 2000 tovornjakov in 10.000 kmetov, poroča tiskovna agencija Reuters. Pred Brandenburškimi vrati se vijejo dolge kolone traktorjev in tovornjakov, okoli katerih v mrazu postopajo kmetje, ki vihrajo z nemškimi zastavami. Kot nam je potrdil Slovenec, ki živi v Berlinu, so mnogi med njimi v nemško prestolnico prispeli že včeraj. »V službo sem moral peš, včeraj zvečer pa so mi s hupanjem kratili spanec,« je pojasnil. Tudi nemška policija je že včeraj zvečer opozarjala, da je avenija, ki vodi do Brandenburških vrat, zapolnjena do zadnjega kotička in da naj se protestniki, ki še prihajajo, zbirajo na drugih lokacijah.
Z novim predlogom jih niso uspeli pomiriti
Vladajoča koalicija, ki jo vodi kancler Olaf Scholz ter ki v zadnjem obdobju z različnimi posegi in prijemi rešuje proračunski kaos, se je s temi protesti znašla pod dodatnim pritiskom. Razjarjeni nemški kmetje nasprotujejo predvsem načrtom vlade za odpravo davčnih olajšav za kmetijsko dizelsko gorivo, ki jih kmetje uživajo že več kot 70 let. Glede na prvotne načrte bi to olajšavo v celoti ukinil naenkrat, a so kmetje nemudoma skočili v zrak, zato je Scholzova vlada zasnovala nov načrt, v skladu s katerim bo odprava subvencij potekala postopno in bo zaključena leta 2026.
Vlada je prav tako že odstopila od prvotne namere o uvedbi davka na motorna vozila v primeru kmetijskih in gozdarskih vozil. Kmetov nič od tega ni pomirilo, številne ceste po Nemčiji, zlasti vpadnice v večja mesta, pa so bile zadnji teden dni polne traktorjev. Od vlade zahtevajo, naj načrte zavrže v celoti oziroma celotno idejo o odpravi subvencij še enkrat premisli in se od nje poslovi. Da so razmere še bolj napete, so poskrbele vse bolj mogočne skrajno desne sile, ki so se pridružile protestom in vanj začele vnašati svojo agendo. Tako vladajoče naslavljajo s parolami, kot je ta, da vlada najde denar za pomoč Ukrajini, ne najde pa sredstev za ubogega nemškega kmeta. Proteste podpirajo tudi nemški tovornjakarji in špediterji.
Dodatna obremenitev kmetijskega sektorja je posledica velike proračunske krize, v kateri se je Nemčija nenadoma znašla lanskega novembra. V nemškem proračunu je namreč zazevala velika luknja, ko je nemško ustavno sodišče odločilo, da vlada sredstev, namenjenih lajšanju koronavirusne krize, ne sme uporabiti za ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.
»Argumente kmetov smo si vzeli k srcu in svoje predloge popravili. Gre za dober kompromis,« je v soboto naznanil Scholz, ki je kmete pozval k mirnim protestom in jim položil na dušo, naj se izogibajo ekstremističnim akcijam. Na današnjem protestu je pred Brandenburškimi vrati spregovoril tudi nemški finančni minister Christian Lindner, koalicijski partnerji pa so vodje protestov povabili na pogovore.
»Ne morem vam obljubiti več državne pomoči iz zveznega proračuna. A lahko se skupaj borimo, da boste uživali več svobode in da bo vaše delo bolj cenjeno,« je množici dejal Lindner, ki pa so ga tisoči nemudoma preglasili. Tako je moral mikrofon začasno zagrabiti vodja sindikata kmetov Joachim Rukwied, ki je protestnike pozval, naj ministru prisluhnejo. »Imam veliko spoštovanja za vsakega politika, ki je pripravljen stopiti pred nas,« je dejal Rukwied ter dodal, da je »finančni minister tukaj,« zato nima smisla, da se ga izžvižga. Lindner je po poročanju Reutersa kmetom poskušal laskati s tem, da je njihov »miren protest« primerjal z nesprejemljivim vedenjem podnebnih aktivistov, ki so na enem preteklih protestov z grafiti celo onečedili Brandenburška vrata, »simbol nemške nacionalne enotnosti,« a so se žvižgi nadaljevali. Lindner, ki tudi sam rad poudarja, da je človek s podeželja, ki je v svojem življenju že čistil hleve, je kmetom poskušal razložiti, da je denarja malo ter da je ta med drugim potreben za dolgo zapostavljene investicije v šole, ceste in drugo infrastrukturo. Treba se je spopasti tudi z energetsko draginjo, hkrati pa je treba pomagati Ukrajini. »Z vojno v Ukrajini sta mir in svoboda v Evropi znova ogrožena, zato moramo kot nekdaj znova investirati tudi v našo lastno varnost,« je izpostavil, a množice ni uspel prepričati.
