Medijski velikan New York Times (NYT) je na sodišču v Manhattnu v New Yorku vložil tožbo, ki bi lahko postala precedenčni primer o tem, kako se bodo postavile smernice o dopustni in nedopustni rabi avtorsko zaščitenih vsebin za trening in uporabo umetne inteligence.
NYT je prva večja ameriška organizacija, ki je tožila podjetje OpenAI, ki je v lasti Microsofta, glede avtorskih pravic, povezanih z njihovimi pisnimi deli. Tožba trdi, da je bilo na milijone člankov, ki jih je objavil časnik, uporabljenih za usposabljanje avtomatiziranih klepatalnih robotov (predvsem gre tu za ChatGPT), ki zdaj konkurirajo njihovim novicam kot vir zanesljivih informacij.
Tožba sicer ne opredeluje natančne višine zahtevane odškodnine, vendar pravi, da bi morali obtoženci biti odgovorni za "miljarde dolarjev zakonske in dejanske škode, povezane z nezakonitim kopiranjem in uporabe edinstvenega gradiva "The Timesa". Prav tako poziva podjetje, naj uniči vse modele klepetalnih robotov in podatke o usposabljanju, ki so uporabili avtorsko zaščiteno gradivo iz The Times.
Avtorji modelov umetne inteligence se branijo, da se tudi ljudje učijo iz obstoječih izdelkov in da v njihovih klepetalnih robotih nikjer ni avtorsko zaščitenih vsebin, lastniki avtorskih pravic pa kričijo, da gre za veliko zlorabo njihovega trdega dela.
Medijska hiša v tožbi dodaja, da so se že aprila obnili na Microsoft in OpenAI in izrazili zaskrbljenost glede uporabe svoje intelektualne lastnine. Ponudili so jim, da bi našli skupni jezik v obliki komercialnega dogovora in sodelovanja, vendar pogovori niso prinesli kakšnih rešitev.
Tiskovna predstavnica OpenAI Lindsey Held, je v izjavi dejala, da je podjetje v pogovorih za The Times "konstruktivno napredovalo" in da je "presenečeno in razočarano" nad tožbo. "Spoštujemo pravice ustvarjalcev in lastnikov vsebin in smo predani sodelovanju z njimi, da zagotovimo, da imajo koristi od umetne inteligence," je dejala Heldova. "Upamo, da bomo našli obojestransko koristen način sodelovanja, kot to počnemo s številnimi drugimi založniki."
Ne glede na izid tožbe na tem sodišču pa bo primer svojo pot končal na vrhovnem sodišču, tožba pa bi lahko postala precedenčni primer, kako se bodo postavile smernice za tovrstna dejanja v prihodnosti in postavila pravne obrise generativne tehnologije umetne inteligence. Z drugimi besedami, zakonsko se bo določilo, kako smejo modeli umetne inteligence uporabljati velike nize podatkov, ki jih pridobijo iz drugih (avtorsko zaščitenih) virov in novic. Razplet pa bi lahko imel za posledico tudi veliko revolucijo znotraj novičarske industrije, ki bi tako v kratkem času bila postavljena že pred drugo (prehod iz tiskanih v elektronske oblike) hudo preizkušnjo.
