Vrh EU je namreč podprl začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, kar je družbenem omrežju X že potrdil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pogojno so podprli tudi začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, a se bodo ta pogajanja začela šele, ko bo BiH dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, so se še dogovorili na vrhu EU. Ob tem so voditelji Komisijo pozvali, naj do marca pripravi poročilo o tem, da bi lahko sprejeli odločitev. Michel je navedel še, da so Gruziji podelili status kandidatke za članstvo.
Kar zadeva vprašanje Ukrajine, je bil največji trn v peti Viktor Orban, ki je še danes dopoldne vztrajal pri nasprotovanju začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnji finančni pomoči tej državi v okviru dolgoročnega proračuna EU. Pred začetkom vrha se je nato sestal z Michelom, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Orban je danes na vprašanje, ali bi lahko odmrznitev okoli 10 milijard evrov evropskih sredstev za Madžarsko vplivala na njegovo stališče, sicer odgovoril, da Budimpešta "ne baranta." Pa se je le barantal, ali so Orbana izigrali?
Zakaj se je Madžarska vzdržala?
Orban je namreč po glasovanju sicer izjavil, da Madžarska pri današnji "slabi odločitvi" ni sodelovala. "Madžarsko stališče je jasno. Ukrajina ni pripravljena na začetek pogajanj o članstvu v EU. Odločitev o začetku pogajanj z Ukrajino v takšnih okoliščinah je povsem nesmiselna, nepremišljena in napačna," je povedal v videu, ki ga je objavil na družbenih omrežjih. Dodal je, da je 26 drugih držav članic vztrajalo pri sprejetju odločitve o začetku pogajanj z Ukrajino. Viri pri EU so potrdili, da je bila odločitev sprejeta, ne da bi jo blokiral kateri od članov Evropskega sveta. Ta namreč odloča s soglasjem prisotnih voditeljev.
Kot je medtem na omrežju X zapisal novinar Dave Keating, naj bi glasovali v času, ko Orban v dvorani ni bil prisoten, kar so verjetno izvedli v dogovoru z njim. "Ali pa so glasovali, ko je bil na stranišču," se je vprašal novinar. Skratka, Orban ni izkoristil pravice do veta, temveč je zgolj izrazil svoje nasprotovanje in pred glasovanjem zapustil dvorano.
Še štirje zakoni
Kot so pojasnili viri pri EU, so glede Ukrajine in Moldavije voditelji v sklepih pozvali Svet EU, naj okvirja za pogajanja z Ukrajino in Moldavijo potrdijo, ko bosta ti dve državi sprejeli še preostale ukrepe, ki ju je od njih zahtevala Evropska komisija.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v začetku novembra ob predstavitvi širitvenega poročila pojasnila, da mora Kijev sprejeti še štiri zakone. Gre za uveljavitev predlagane zakonodaje za kadrovsko okrepitev ukrajinskega protikorupcijskega urada. Odpraviti mora tudi omejitve pristojnosti agencije za preprečevanje korupcije. Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi. Ukrajina mora poleg tega izpolniti priporočila Beneške komisije na področju manjšin.
Moldavija pa mora pred potrditvijo pogajalskega okvirja med drugim sprejeti nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.
Zmaga za Ukrajino in vso Evropo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in moldavska predsednica Maia Sandu sta pozdravila današnjo odločitev voditeljev članic EU. "To je zmaga za Ukrajino. Zmaga za vso Evropo. Zmaga, ki spodbuja, navdihuje in krepi," je kmalu po odločitvi voditeljev držav članic EU na omrežju X zapisal Zelenski. Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali za začetek pristopnih pogajanj in poudaril, da zgodovino ustvarjajo tisti, ki se neutrudno borijo za svobodo.
Sandu je medtem sporočila, da Moldavija danes čuti topel objem Evrope. "Zahvaljujemo se vam za podporo in zaupanje v našo pot. Zavezani smo trdemu delu, ki je potrebno, da postanemo članica EU," je dejala in dodala, da je Moldavija pripravljena sprejeti izziv.
Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je ob tem na omrežju X zapisala, da je današnji dan pomemben mejnik tako za Gruzijo kot Evropo. "Neomajna volja gruzijskega ljudstva je spregovorila in pripeljala do zaslužene pridobitve statusa kandidatke," je dodala.
300 milijonov iz ZDA
Ukrajini lahko nekaj utehe nudi tudi današnje dogajanje čez lužo. Tam je namreč predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil predlog zakona o porabi za obrambo v tekočem proračunskem letu 2024, ki se je začelo 1. oktobra. gre za 886 milijard ameriških dolarjev vreden predlog, ki vključuje tudi 300 milijonov dolarjev vojaške pomoči za Ukrajino. Gre sicer le za delček celotne vsote, ki jo namerava Ukrajini nameniti Bela hiša. Več kot 60 milijard dolarjev ji namreč namerava nameniti s posebnim zakonom, ki ga kongres še ni uspel potrditi.
