Stranka PVV Geerta Wildersa je namreč po podatkih agencije za javnomnenjske raziskave Ipsos osvojila 35 sedežev in si s tem zagotovila udobno prednost nad drugouvrščeno koalicijo zelenih in laburistov Fransa Timmermansa. Koalicija Timmermansa naj bi si zagotovila 26 sedežev v parlamentu. Desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) naj bi osvojila 23 sedežev, stranka Nova družbena pogodba (NSC) pa 20.
V svojem prvem odzivu po vzporednih rezultatih je Wilders izjavil, da bo "Nizozemska spet postala nizozemska" in obljubil, da bo njegova stranka poskrbela za zmanjšanje prihoda prosilcev za azil. "Ne smejo nas več ignorirati," je dodal in izrazil zadovoljstvo s 35 osvojenimi sedeži, s katerimi je PVV postala največja stranka v državi. Druge stranke je pozval k sodelovanju in kljub temu, da so ga številne izključile kot koalicijskega partnerja, ostaja neomajen.
Sledijo pogajanja
Nizozemska bo tako po 13 letih dobila novega predsednika vlade. Po preštetju vseh glasov pa se bodo začela pogajanja za oblikovanje koalicije. Kljub zmagi stranke PVV za zdaj še ni znano, ali bo Wildersu uspelo sestaviti koalicijo. Številne glavne stranke so namreč že pred volitvami dejale, da ne bodo sodelovale v koaliciji pod vodstvom PVV.
V volilni kampanji so bili v ospredju priseljevanje, ki je botrovalo tudi padcu vlade Marka Rutteja, stanovanjska politika in vse višji življenjski stroški. Tokratne volitve so veljale za zelo nepredvidljive, saj je o tem, katere od 26 strank bodo zasedle skupno 150 sedežev v parlamentu, odločal precejšen delež neodločenih volivcev.
"Nizozemski Trump"
Zmagi Wildersa je med drugim prispevalo njegovo trdo stališče do priseljevanja, ki vključuje zapiranje meja in izgon nezakonitih priseljencev. Wilders je znan kot "nizozemski Trump", delno zaradi svoje pričeske, ki spominja na nekdanjega ameriškega predsednika, pa tudi zaradi njegovih kritik priseljencev in muslimanov.
Med kampanjo je sicer skušal omiliti svoja prepričanja in dejal, da bi lahko nekaj svojih bolj ostrih pogledov na islam pospravil "v zamrzovalnik". Poudaril je, da bo predsednik vlade za vse, "ne glede na njihovo vero, poreklo, spol ali karkoli drugega", in vztrajal, da je kriza vse višjih življenjskih stroškov glavna prednostna naloga.
"Morda to ni tisto, za kar si prizadevajo druge stranke v Evropi, toda, hej, to je demokracija," je 60-letnik dejal novinarjem po glasovanju.
Če bodo končni rezultati volitev potrdili Wildersovo zmago, bi to pomenilo strm zasuk na desno v državi, kar pa bodo v Bruslju sprejeli z zaskrbljenostjo. Stranka PVV je namreč obljubila izvedbo referenduma o članstvu v EU.
