Raketa Starship je uspešno vzletela malo po 14. uri po srednjeevropskem času s poligona v kraju Boca Chica v Teksasu. Po nekaj minutah sta se ločila zgornja stopnja plovila, prav tako imenovana starship, in pogonska raketa, imenovana super heavy. Kmalu zatem je spodnji del raketnega sistema eksplodiral in ni pristal, kot so načrtovali, v Mehiškem zalivu. Pri prvem testnem poletu v aprilu se je zalomilo že na tej točki, saj se dela nista ločila, raketa pa je eksplodirala. Po malo več kot 10 minutah poleta je ekipa na Zemlji izgubila stik z raketo, nato pa so prekinili prenos v živo.
Čeprav raketa ni uspešno prestala testnega poleta, so pri SpaceX, ki ga je ustanovil eden najbogatejših ljudi na svetu Elon Musk, ocenili, da je za njimi neverjetno uspešen dan. Kot so ocenili, so eksplozije v začetnih fazah razvoja rakete dobrodošle, saj se lahko iz tega nekaj naučijo in hitreje dobijo informacije kot pri testiranjih na tleh.
Raketa Starship je sestavljena iz zgornje stopnje, prav tako imenovane starship, in pogonske rakete, imenovane super heavy. Visoka je 120 metrov, s premerom približno devetih metrov. Super heavy je opremljen s 33 motorji raptor, raketo pa poganja kombinacija metana in kisika. Gre za doslej najmočnejšo raketo na svetu, saj bi lahko v orbito prenesla več kot 150 ton tovora, piše na spletni strani podjetja SpaceX.
Z njo na Luno
Starship je ameriška vesoljska agencija Nasa izbrala za prevoz svojih astronavtov na Luno v okviru misije Artemis III. Sklop misij Artemis je simbol ameriških vesoljskih ambicij, misija Artemis III, ki vključuje tudi pristanek na Luni, pa naj bi predstavljala njegov vrhunec.
V sklopu misije bodo štirje astronavti v Nasinem modulu orion poleteli v Lunino orbito, nakar se bosta dva astronavta preselila na pristajalni modul Starship podjetja SpaceX, ki bo nato pristal na Luni. Podjetje SpaceX sicer predvideva, da bi ladjo Starship v vesolju lahko tudi napolnili z gorivom, ta pa bi nato nadaljevala pot do Marsa.