Odkritje bo prispevalo k osvetlitvi nemirnega obdobja od 5. do 6. stoletja pred našim štetjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Raziskovalci so se do grobnice prebili skozi glavni jašek, ki vodi do grobišča iz apnenca, dolgega več kot tri metre, na globini približno 14 metrov. Stene so okrašene z napisi, vključno z verzi, ki naj bi varovali pred kačjim ugrizom. Kamniti sarkofag pa bogatijo hieroglifska besedila iz egipčanske Knjige mrtvih, ki jih dopolnjujeta upodobitvi boginj Izide in Neftis.
Raziskovalci verjamejo, da so grobnico že zdavnaj izropali tatovi. Pripisali so jo doslej neznanemu kraljevemu pisarju Djehutyemhatu. Preiskave preostalih skeletnih ostankov, ki so jih izvedli egipčanski strokovnjaki, pa so pokazale, da je umrl v starosti le približno 25 let. Opravljal je sedeče delo in trpel zaradi bolezni kosti.
Po pisanju spletnih medijev novo odkrita grobnica leži v zahodnem delu Abusirja, ki je služil kot pokopališče za visoke uradnike in vojaške poveljnike iz 26. in 27. dinastije starega Egipta.
Karlova univerza v Pragi v kompleksu piramid Abusir izvaja izkopavanja že več kot 40 let. Kompleks je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
