"Na ta dan ne bom delala, kar pričakujem tudi od ostalih žensk v vladi," je še pred protestom dejala islandska premierka in dodala, da njena vlada preučuje, kako so cenjeni poklici, v katerih prevladujejo ženske, v primerjavi s področji, na katerih delajo večinoma moški.
Nižje plače naj bi bile težava zlasti na področjih, kjer je večina zaposlenih žensk. Glede na podatke učiteljskega sindikata je tako denimo večina učiteljev na vseh ravneh izobraževalnega sistema žensk, vključno s 94 odstotki zaposlenih v vrtcih. Tudi v največji bolnišnici v državi je okrog 80 odstotkov uslužbencev žensk. Islandijo je sicer Svetovni gospodarski forum (WEF) že 14. leto zapored glede enakosti spolov uvrstil na prvo mesto med državami na svetu. Kljub temu pa ne beleži popolne enakosti, WEF jo ocenjuje na 91,2-odstotno. Okrog 90 odstotkov zaposlenih žensk je sicer na Islandiji stavkalo že leta 1975, ko so želele opozoriti na pomen žensk za gospodarstvo. Stavka je spodbudila nacionalni parlament, da je že naslednje leto sprejel zakon o enakih plačah.
Nekdanja islandska predsednica Vigdis Finnbogadottir je leta 2015 za BBC dejala, da je bila takratna stavka "prvi korak ženske emancipacije na Islandiji", ki je tlakovala pot tudi njeni izvolitvi leta 1980, ko je postala prva ženska, ki je bila demokratično izvoljena na čelo države.
