Bolezen modrikastega jezika na Nizozemskem pustoši od začetka septembra, ko zabeležili prve primere. V zelo kratkem času je pri nekaterih kmetih zdesetkala črede ovac, ovčerejci pa so pred boleznijo povsem nemočni. Po podatkih nizozemske zveze rejcev ovac in koz (NSFO) je v zadnjih dveh tednih umrlo že več kot 14.700 ovac, kar pomeni, da zaradi te smrtonosne bolezni povprečno vsak dan umre približno 500 ovac.
Za kakšno bolezen gre?
Za bolezen modrikastega jezika so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Najbolj so na udaru ovce, a lahko zbolijo tudi koze in govedo, čeprav so pri teh živalih simptomi blažji. Konji in prašiči so na drugi strani pred boleznijo varni. Na srečo enako velja za človeka. Med glavnimi simptomi so vročina, otekanje obraza oziroma spremembe na ustni in nosni sluznici ter boleče vnetje parkljev. Jezik ovac občasno pomodri, žival pa obleži in izgubi apetit, zato gre za posebej mučno in neznosno bolezen, ki povzroča veliko trpljenje. Po ocenah nekaterih strokovnjakov je smrtnost med okuženimi živali med 30- in 50-odstotna. Bolezen povzroča virus, ki pa se ne širi od živali do živali, temveč ga širijo nekatere vrste krvosesnih mušic, zato zakol okuženih živali ni učinkovit ukrep za zamejevanje izbruha.
Tudi v Belgiji
Po poročanju belgijskega časnika The Brussels Times so prejšnji teden bolezen potrdili tudi na majhni kmetiji oziroma ovčji farmi na območju občine Merksplas na skrajnem severu Belgije ob meji z Nizozemsko. Strokovnjaki so že potrdili, da gre za isti sev, ki je prevladujoč tudi na Nizozemskem. Čeprav od takrat niso zabeležili nobenega novega primera, je po navedbah strokovnjakov zamejevanje izbruha izjemno težavno, saj se virus širi zelo hitro. Pri časniku so ob tem spomnili na izbruh leta 2006, ko je drug sev tega virusa zdesetkal belgijske ovce. Najboljše orožje proti bolezni je cepljenje, ki je od izbruha leta 2006 v številnih evropskih državah obvezno, a po poročanju časnika cepivo za ta sev virusa v Evropi še ni na voljo. Z njim ovce že cepijo v Južni Afriki, a so nizozemski pristojni organi izrazili dvom v njegovo varnost in učinkovitost. Po ocenah strokovnjakov bi lahko farmacevtske družbe glede na izkušnje s prejšnjimi sevi virusa ustrezno cepivo razvile v približno šestih mesecih.
Z njim smo se srečali tudi pri nas
Z boleznijo modrikastega jezika smo se pred nekaj leti pobližje spoznali tudi v Sloveniji. Prvi primer smo odkrili novembra 2015, in sicer pri govedu v občini Kuzma na severovzhodu Slovenije. Avgusta 2016 so bolezen potrdili pri ovcah na območju občine Ilirska Bistrica. Skupno je bilo potrjenih 27 izbruhov bolezni, 13 pri govedu in 14 pri ovcah, zadnji je bil potrjen novembra 2016. Da v Sloveniji ni več te nevarne bolezni, je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin naznanila marca 2021, ko je začel veljati Sklep o prenehanju veljavnosti nujnih ukrepov v zvezi z boleznijo modrikastega jezika. »V praksi to pomeni, da je z današnjim dnem Slovenija prosta bolezni modrikastega jezika,« so takrat zapisali po poročanju STA.
