Žižek je v svojem govoru opozoril, da nihče od govorcev pred njim, razen slovenske predsednice Nataše Pirc Musar, ni omenil Palestincev, vsi so razpravljali le o Izraelu in Hamasu. Tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth je izrazila solidarnost z Izraelom. "Brezpogojno, brez vsakega če in ampak obsojam napad Hamasa na Izraelce v bližini meje z Gazo. Izraelu priznavam pravico do tega, da se brani in odstrani grožnjo. Vseeno pa sem opazil nekaj nenavadnega. V trenutku, ko človek omeni, da je treba analizirati kompleksno ozadje situacije, je praviloma obtožen opravičevanja ali podpiranja Hamasovega terorizma," je med drugim povedal slovenski filozof.
Direktor sejma Juergen Boos je po Žižkovem nastopu povedal: "To je svoboda izražanja. In takšna, kot je, mora ostati, to je zame pomembno. Mislim na to skupnost in rad bi rekel, da smo vsi ena skupnost in da govorim v njenem imenu: Obsojamo nasilje. Ljudje smo in razmišljamo po človeško. Človeško na izraelski in palestinski strani. Zelo pomembno je, da smo si enotni pri obsodbi nehumanosti in nasilja. Mislim, da ste v tem vsi z menoj. In vesel sem, da lahko to povemo na tem mestu." In še: "Prav tako sem vesel, da je nekdo prekinil govor. To mora biti mogoče. Vesel sem, da smo poslušali govor do konca, čeprav nam morda ni bil všeč. Celo če ga obsojamo, je pomembno, da drug drugemu prisluhnemo." Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je Boos že na torkovi novinarski konferenci povedal, da je pri FKS vedno v ospredju človečnost. To človečnost je po njegovem mnenju zlomil Hamasov napad na Izrael.
Dosegli tisto, kar smo žeželi; smo vidni in smo tukaj
Direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak), pod vodstvom katere poteka častno gostovanje Slovenije na letošnjem FKS, Katja Stergar je v izjavi za STA povedala, da so odzivi večinoma izjemno pozitivni ter da so bili ljudje večinoma zelo navdušeni nad slovenskimi govorci na odprtju sejma, veliko zanimanje vlada tudi za slovenske knjige. Sokurator programa Slovenije kot častne gostje Miha Kovač je dodal, da so medijski odzivi zelo dobri, Žižkov govor pa je deležen tako pozitivnih kot negativnih kritik, o njem se zelo veliko piše. "S tem smo v bistvu dosegli tisto, kar smo želeli. Smo vidni in smo tukaj," je povedal Kovač.
Stergar je ob tem pojasnila, da so bili vsi govori na odprtju sejma na željo vodstva sejma politični, razen govora pesnice Miljane Cunta. Kdorkoli je spremljal dogodek, je lahko opazil, da med govori nemških predstavnikov marsikdo v dvorani ni ploskal. Kovača je sicer nekoliko razočarala nestrpnost nekaterih ljudi, ki niso bili pripravljeni poslušati drugačnega mnenja. Vendar pa je to knjižni sejem in knjižni sejem je prostor, kjer so dovoljena različna mnenja. Pohvalil je reakcijo direktorja sejma Boosa ob Žižkovem govoru. "Mislim, da delamo točno tisto, kar kar je treba delati na taki prireditvi," je povedal.
Kdor je zares poslušal, je Žižka lahko razumel
Stergar se je ob tem navezala na manifest o branju na višji ravni, o katerem beseda teče danes, namreč, da je "treba je treba brati poglobljeno zato, da lahko razumemo", saj "kdorkoli je zares poslušal, je lahko razumel, kaj je Žižek povedal". Po Kovačevih besedah z manifestom sporočajo, da je zato, da razumemo kompleksne probleme, treba brati kompleksne knjige ter da za kompleksne težave morda obstajajo preproste rešitve, niso pa na mestu rešitve, ki so preprostujoče. "S tega zornega kota je naš manifest tudi poziv proti temu, da se vsi skupaj zapiramo v svoje mehurčke in da ne znamo slišati drug drugega," je sklenil.
Žižek v svojem govoru ni prizanesel niti Sloveniji, takoj na začetku je vprašal, kdo si je izmislil tako idiotski slogan, kot je Satovje besed: "Kateri idiot je to izbral za slogan? Čebele so najbolj totalitarna družba, kar si jo lahko zamislite!" Kovač je v odzivu dejal le: "Odlična. Čestitam." Stergar je dodala: "O geslu je treba veliko govoriti. Različne perspektive nas samo bogatijo."
