Po mnenju Grošlja je Hamas kot teroristična organizacija očitno dobil drugega sponzorja, to je Iran, zaradi česar se je lahko odločil za sobotni nepričakovani napad na Izrael. Veliko orožja, ki ga je pri tem uporabil, je namreč po njegovih besedah iranskega izvora in to kljub temu, da gre za sunitsko gibanje, Iran pa je šiitska država. Ali je šlo za samostojno avanturo Hamasa ali za usklajeno delovanje s Teheranom, bo po njegovi oceni pokazal čas, možno pa je tudi, da se je Hamas za napad odločil zaradi siceršnjih globalnih razmer. Kot je dejal sogovornik, pa bo pomemben dejavnik v tem zagotovo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah in njegovo delovanje, predvsem v južnem Libanonu.
Kakšen je vpliv arabskih kraljevin?
Po oceni Grošlja je poleg tega najbolj pereče vprašanje za Izrael vprašanje Golanske planote in t. i. sirske fronte. Sam sicer meni, da se Sirija za napad na Izrael ne bo odločila, saj je vojaško preveč izčrpana od državljanske vojne, so pa na njenem ozemlju milice, ki bi se v spopade lahko vpletle. "To kaže predvsem na to, da smo vstopili v obdobje, ko so tudi za države, ki veljajo za relativno dobro pripravljene, kot je Izrael, tovrstna strateška presenečenja vedno možna," je poudaril in dodal, da je obdobja "mirovnih dividend" konec, nastopilo pa je obdobje "merjenja moči" po sistemu "sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj". "To je del tega, kar vidimo na Bližnjem vzhodu v tem trenutku, in pa seveda to, da očitno arabske kraljevine, zalivske države, nimajo več neposrednega vpliva na palestinske teroristične organizacije, kot sta Hamas in Islamski džihad," je dejal Grošelj. Kot je dodal, je Hamas pod okrilje Irana prestopil zaradi religiozno-ideoloških ali pa povsem praktičnih razlogov.
Rusija se ne bo vpletala
Glede Rusije je Grošelj dejal, da v izraelsko-palestinskem in drugih konfliktih v regiji igra predvsem igro, ki koristi njenim strateškim interesom. Kot je pojasnil, je imela Moskva nenapisan dogovor z Izraelom, da se v njegov konflikt s Palestinci ne bo vmešavala, Izrael pa naj v zameno ne bi vstopal na območja njenih strateških interesov. Po njegovih besedah je vpletenost Rusije v zdajšnjo eskalacijo nasilja predvsem posredna, ključni igralec pa je Iran, ki se v zadnjem času z Izraelom neposredno spopada za vpliv v regiji. "Seveda pa je Rusiji v interesu - posredno, lahko špekuliramo - da se Bližnji vzhod destabilizira, kar za Evropo in Zahod pomeni novo bojišče, na katerega moramo biti pozorni," je dejal.
Glede nadaljnjega razvoja dogodkov je Grošelj ocenil, da bo Izrael verjetno krenil v uničenje Hamasa, vprašanje pa je, ali je izraelska vojska to sposobna storiti. "Gaza je najgosteje poseljeno območje na svetu, ogromno je prepletanja oboroženih formacij Hamasa s civilnim okoljem, kar pomeni, da bo taka operacija zahtevala ogromne žrtve, upam trditi, da na obeh straneh," je dejal in pojasnil, da bo temu verjetno tako, ker bo šlo za "urbano vojskovanje v najbolj brutalni obliki", kar smo videli tudi v Ukrajini, denimo v bojih za Mariupolj.
Trajanje spopadov je po besedah sogovornika težko oceniti. Ob tem je omenil pomemben element, na katerega po njegovem mnenju pogosto pozabljamo, in sicer t. i. arabsko ulico - razvoj dogodkov v drugih arabskih državah, kot so Egipt, ki je že tako na robu nestabilnosti, Jordanija, Irak, Savdska Arabija in druge zalivske države, ki po oceni Grošlja niso tako stabilne in močne, kot se zdi. V tej luči je izrazil skrb, da bi lahko, če bo Izrael v okviru svoje pravice do samoobrambe izvajal brutalne vojaške operacije, prišlo do reakcije arabskih množic. To pomeni, da bo "vzplamtel celoten Bližnji vzhod, kar bo verjetno predstavljalo enega večjih varnostnih izzivov sodobnega časa". "Ne smemo pozabiti, da je Izrael jedrska država, zelo verjetno je tudi Iran jedrska država, Savdska Arabija ima podobne ambicije," je še opozoril.
Možno pa je tudi, da bo prišlo do političnega dogovora, ki pa ga bo po oceni Grošlja težko doseči, saj je bilo to, kar je Izrael doživel v soboto, zares "črn dan in šok". Vprašanje je, ali so politične sile na obeh straneh sploh sposobne kakršnegakoli dogovora in kompromisa, je sklenil Grošelj.
