Na sedežu medijske korporacije Central European Media Enterprises (CME) so na vprašanje, ali lahko potrdijo ali zanikajo, da načrtujejo prodajo družbe Pro Plus, lastnice Pop TV in Kanala A, odgovorili, da »špekulacij na trgu ne komentiramo«. V zadnjih tednih so namreč spet izbruhnile informacije, da je lastnik CME, češka skupina PPF, po treh letih od nakupa pripravljen prodati obe največji slovenski komercialni televiziji. Te so se okrepile po septembrskem odhodu Branka Čakarmiša s položaja direktorja Pro Plusa. Zamenjala ga je Stella Litou, do zdaj glavna izvršna direktorica družbe CME Adria, ki upravlja televizije v lasti korporacije v Sloveniji in na Hrvaškem.
Obenem zamenjava na vrhu Pro Plusa časovno sovpada z vse bolj intenzivnim finančnim izčrpavanjem te družbe. Danes tako razkrivamo, da so si Čehi zgolj v treh letih, odkar imajo v lasti Pro Plus, iz družbe skupaj izplačali že več kot 40 milijonov evrov dividend. Prav tako mora Pro Plus plačevati zelo visoke obresti za posojila, ki jih najema pri svojem uradnem lastniku, podjetju CME Media Enterprises, ki je registrirano na Nizozemskem. Kakšni so torej načrti Čehov s Pro Plusom? In zakaj so ti očitno neločljivo povezani z njihovimi interesi na Hrvaškem?
Finančno izčrpavanje Pro Plusa
Češka skupina PPF, ki je v lasti družine pokojnega češkega milijarderja Petra Kellnerja, je lastnica Pro Plusa postala jeseni 2020. Takrat je od evropskega regulatorja dobila zeleno luč za skoraj dve milijardi evrov vreden nakup korporacije CME, ki je imela takrat v lasti televizije v šestih državah: v Sloveniji, na Češkem, Slovaškem, v Romuniji, Moldaviji in Bolgariji. Sledilo je obdobje, ki sta ga zaznamovala dva procesa. Prvi so bili intenzivni pritiski nekdanje vlade Janeza Janše, ki je informativno oddajo 24ur tik pred zamenjavo lastništva označil za »največjo opozicijsko stranko«. Konec leta 2020 se je Janša v tajnosti sestal s Kellnerjem.
Spomladi 2021 je Telekom Slovenije, ki so ga vodili ljudje iz SDS, premaknil Pop TV in Kanal A šele na 11. in 12. mesto v programski shemi. Jeseni istega leta je naročnikom Telekoma celo grozilo, da bi lahko v volilnem letu 2022 ostali brez obeh televizij. V istem času je urad za preprečevanje pranja denarja, ki so ga obvladovali ljudje iz SDS, pridobival podatke z bančnih računov Branka Čakarmiša, ne da bi za to imel zakonsko podlago ali da bi bil Čakarmiš osumljen kakršnegakoli kaznivega dejanja.
Toda v ozadju je začel teči še drugi proces – črpanje denarja iz Pro Plusa. V letih 2020, 2021 in 2022 je tako družba skupaj ustvarila 36 milijonov evrov čistega dobička. V istem obdobju je na račun lastnika skupaj izplačala več kot 40 milijonov evrov dividend. Ali drugače: ves »plus«, ki ga je Pro Plus ustvaril z medijsko dejavnostjo, je skupaj z dodatnimi milijoni končal na računih na Nizozemskem.
Čehi krčijo program in pogon Pop TV
To niso bila edina izplačila Čehom. Kot razkrivajo letna poročila, ima Pro Plus pri svojem uradnem lastniku na Nizozemskem najeta posojila. Gre sicer za dokaj pogosto prakso v multinacionalkah. Povezane družbe si namreč z medsebojnim posojanjem denarja po minimalnih obrestnih merah znižujejo stroške financiranja, ki bi bili z zadolževanjem pri bankah nekajkrat višji.
Toda v primeru Pro Plusa ni tako. Lani je tako družba s CME Media Enterprises sklenila novo dolgoročno posojilno pogodbo, vredno 34 milijonov evrov. Obrestna mera: 7,5 odstotka. To pomeni, da bo moral Pro Plus samo za obresti na Nizozemsko letno nakazati več kot 2,5 milijona evrov. Dolgovi do lastnika so sicer tolikšni ravno zaradi visokih stroškov obresti, nakopičenih še iz časov, ko je bil CME v lasti ameriške korporacije Time Warner.
Medtem je vse več signalov, da se pogon in program televizij v lasti Pro Plusa močno krčita. Avgusta letos so s Pop TV sporočili, da ukinjajo tedensko oddajo Preverjeno. Že pred tem je brez oddaje Ena na ena ostal paradni voditelj televizije Uroš Slak. Pop TV je v zadnjem času zapustilo več novinarskih in drugih imen. Nekateri odhajajo v medije, iz katerih so najboljši kadri pred leti prihajali na Pop TV. Pro Plus je zapustil tudi Blaž Bezek, ki je v Sloveniji postavil plačljivo storitev Voyo. Konec leta 2022 je imela več kot 150 tisoč naročnikov.
Molzna krava za hrvaški RTL
Kje konča denar, ki ga Čehi počrpajo iz Pro Plusa? Vsaj v zadnjem času na Hrvaškem. Tam je namreč skupina PPF lani spomladi od Nemcev kupila RTL, eno od treh največjih televizij v tej državi.
Javno dostopni podatki kažejo, da ima Pop TV že vsaj leto dni vlogo nekakšne molzne krave za hrvaški RTL. Ta je globoko v rdečih številkah. Družba, za katero so Čehi plačali 41 milijonov evrov, je leta 2022 ustvarila več kot šest milijonov evrov čiste izgube. Razlog: visoka rast stroškov. Pri tem je imela celo negativni denarni tok iz poslovanja.
Kljub temu je hrvaški RTL – v nasprotju s Pro Plusom – lani, ko je bil že v rokah Čehov, močno povečal proračun za lastno produkcijo in licenčne programe. Stroški poslovanja so se povečali za več kot 20 odstotkov. Medtem so prihodki ostali na enaki ravni kot leta 2021. Od tu izhaja tudi izguba, ki za češko skupino PPF očitno ne predstavlja velike težave. Kmalu po prevzemu je namreč družbi RTL Hrvatska oprostila plačilo 24 milijonov evrov dolga. Posojilo so Čehi raje prenesli v kapital te družbe.
Zakaj Čehe bolj zanima Hrvaška kot Slovenija?
Ključno vprašanje je, zakaj Čehi z denarjem Pro Plusa krepijo hrvaški RTL. Kot že omenjeno, v CME na vprašanja o nadaljnjih načrtih v Sloveniji ne dajejo pojasnil. Po neuradnih informacijah pa sta za prelivanje denarja na Hrvaško možna dva razloga.
Prvi je poslovni. Na Hrvaškem so namreč Čehi trčili ob resnega konkurenta: skupino United Group, ki jo obvladuje srbski medijski mogotec Dragan Šolak. Ta ima na Hrvaškem v lasti dve televiziji: Novo TV in N1. Nova TV je lani ustvarila okoli 62 milijonov evrov prihodkov, torej skoraj tretjino več od RTL Hrvatska, pri tem pa zabeležila več kot 10 milijonov evrov dobička. Dodaten udarec za hrvaški RTL je bilo znižanje nadomestil, ki jih prejema od telekomunikacijskih operaterjev.
Pri tem ne gre prezreti, da sta PPF in United Group že od leta 2021 na bojni nogi v Srbiji. Tam imajo Čehi v lasti operaterja Telenor, ki mu je državni Telekom Srbije dal v najem svoje optično omrežje. To so v Šolakovi skupini razumeli kot politično podprto vojno napoved, uperjeno proti njihovemu operaterju Serbian Broadband (SBB). Znano je, da ima United Group v lasti televizijo N1, zadnji večji medij v Srbiji, ki ni v orbiti predsednika Aleksandra Vučića, v katero spada tudi Telekom Srbije.
Drugi možni razlog je povezan s širšimi ekonomski interesi Čehov, za katere je Hrvaška trenutno precej pomembnejša od Slovenije. Slovaška družba Skytoll, ki je v lasti skupine PPF, se tako poteguje za posel z elektronskim cestninjenjem na hrvaških avtocestah. Na razpisu je med desetimi konkurenti oddala najugodnejšo ponudbo, vredno 80 milijonov evrov.
Končne odločitve o izbiri še ni. Povsem mogoče je, da se bo zavlekla v leto 2024, ko bodo na Hrvaškem tudi parlamentarne in predsedniške volitve. So Čehi ocenili, da bodo imeli s krepitvijo svoje televizije na Hrvaškem več »mehkega« vpliva na tamkajšnje politične vrhove? V Sloveniji je sicer konglomeratom v lasti najbogatejših Čehov, ki so med sabo poslovno ali celo sorodstveno prepleteni, v zadnjih letih uspelo priti do več velikih poslov in naložb. Nazadnje so bili v igri za nakup Športne loterije, monopolista na domačem trgu športnih stav.
