Enako zahtevajo bolgarski kmeti

Poceni žito načenja odnose med Ukrajino in Poljsko

G.G./STA
18. 9. 2023, 14.11
Posodobljeno: 18. 9. 2023, 14.21
Deli članek:

Izvrstni odnosi med Ukrajini in Poljsko so na preizkušnji zaradi nesoglasja glede uvoza poceni žita iz Ukrajine.

Profimedia
Nekatere države vzhodne Evrope imajo nimajo več posluha za neomejeno podporo Ukrajini na vseh področjih.

Evropska komisija se je v petek odločila, da ne bo podaljšala omejitev uvoza žita iz Ukrajine v Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Varšava, Budimpešta in Bratislava so nato napovedale lastne enostranske prepovedi uvoza. Slovaška je zgolj podaljšala omejitve EU za štiri vrste žita. Poljska je uvedla dodatne omejitve za ukrajinsko moko in krmo. Madžarska, kot je dejal Kačka, pa je stopila korak dlje in prepovedala uvoz dodatnih 25 izdelkov.

Ukrajina namerava danes Poljsko, Madžarsko in Slovaško tožiti pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) zaradi enostranskega podaljšanja omejitve uvoza žita iz Ukrajine kljub odločitvi EU, da omejitev ne podaljša, je naznanil ukrajinski trgovinski predstavnik Taras Kačka. "V naših očeh so ti ukrepi izraz popolnega nezaupanja Evropski komisiji. Pomembno je dokazati, da so ta dejanja pravno napačna. Zato bomo jutri sprožili sodne postopke," je v nedeljo v pogovoru za bruseljski spletni bilten Politico napovedal Kačka. Opozoril je, da odkrito nasprotovanje Poljske, Madžarske in Slovaške Bruslju ni le notranja zadeva EU, ampak gre tudi za vprašanje, ali lahko mednarodni trgovinski partnerji zaupajo, da Bruselj govori v imenu EU.

"Že vrsto let je Evropska komisija tista, ki se pogaja o trgovini in vodi trgovinsko politiko za celotno EU," je dejal in dodal, da bi sistemski pristop Budimpešte in Varšave, ki ignorirata položaj institucij EU na področju trgovinske politike, lahko predstavljal resne težave za EU.

Medtem ko so dodatne prepovedi Madžarske večinoma simbolične, pa bodo poljski ukrepi vplivali na pomemben del ukrajinskega izvoza, je ocenil Kačka in posvaril pred povračilnimi ukrepi Kijeva, med katerimi je kot možne naštel prepoved uvoza sadja in zelenjave iz Poljske.

Konec enotnega trga?

Evropska komisija je v odzivu na enostranske ukrepe Madžarske, Poljske in Slovaške sporočila, da preučuje njihova ravnanja in morebitne nadaljnje korake. Do enostranskih ukrepov treh članic pa je bilo danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju kritičnih več kmetijskih ministrov drugih članic EU. "Mislim, da sprejetje enostranskih omejitvenih ukrepov ni zgolj napačno ukrepanje, ampak je tudi v nasprotju s pravom EU in načeli enotnega trga," je povedal španski minister Luis Planas Puchades.

Francoski kmetijski minister Marc Fesneau je zahteval hitro ukrepanje komisije glede tega. "Menim, da je odgovornost vseh držav članic, da spoštujejo pogodbe in ne uvajajo enostranskih ukrepov. Drugače ni več enotnega trga," je povedal in poudaril, da brez enotnosti EU ne more biti solidarna z Ukrajino.

Pričakovanje, da bo komisija kot varuhinja pogodb EU opravila svoje delo, je izrazil tudi nemški minister Cem Özdemir. Dodal je, da sam ne vidi razlogov za uvedbo enostranskih ukrepov, ki po njegovem mnenju prav tako niso v skladu z evropskim pravom.

Slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko je medtem izrazila zaskrbljenost zaradi enostranskih ukrepov nekaterih držav in poudarila pomen enotnega pristopa EU.

Bolgarski kmetje zahtevajo omejitev

V Bolgariji, kjer se za enostransko podaljšanje uvoza niso odločili, so medtem danes potekali protesti, na katerih so demonstranti, večinoma kmetje, začasno blokirali glavne ceste in poti do meje z Romunijo in Grčijo. Zahtevali so, da Bolgarija - podobno kot Poljska, Madžarska in Slovaška - omeji uvoz pšenice, sončničnih semen, koruze in oljne ogrščice pa tudi sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, mesa in medu iz Ukrajine. Kmetje so prav tako zagrozili, da se bodo v torek s svojimi kmetijskimi stroji odpravili v prestolnico Sofijo in tam nadaljevali svoj protest.