Iz javno dostopnih podatkov o letu RA-02795, torej letalu Embraer Legacy 600, ki je strmoglavilo nedaleč od Moskve in na katerem naj bi bil prisoten tudi prvi mož skupine Wagner Jevgenij Prigožin, ni razvidno, da bi se letalo pred strmoglavljenjem, ko je začelo naglo izgubljati višino, srečevalo s kakršnimi koli težavami. To pritrjuje tezi, da je letalo bodisi sestrelil ruski sistem zračne obrambe, kar je zaenkrat najverjetnejši scenarij, bodisi je na letalu nekaj eksplodiralo. Kot je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil Ian Petchenik, direktor službe za odnose z javnostmi portala Flightradar24, je letalo v zgolj 30 sekundah z višine približno 8500 metrov padlo za slabih 2500 metrov. Na višini približno 6000 metrov podatkov ni več oddajalo. Pri Flightradarju24 so sicer navedli, da je glede na podatke končno strmoglavljenje sledilo vrsti vzponov in spustov v razponu več sto metrov. Vse to se je odvilo v 30 sekundah. »Kar koli se je zgodilo, se je zgodilo zelo hitro,« je dejal Petchenik, ki je dodal, da pred to dramatično izgubo višine niso zaznali »nobenih znakov, da bi bilo z letalom kar koli narobe.« Tudi s posnetkov je sicer razvidno, da je letalo strmoglavilo skoraj navpično, za njim pa se je vil oblak dima. Nesrečo zdaj preiskujejo ruski preiskovalci, okoli dogajanja pa bo zagotovo vzniknilo veliko teorij zarote. Govorice že cvetijo.
Iz Afrike v Rusijo in smrt
Trenutno vse kaže, da se je na letalu skupaj s svojimi poveljniki, tudi svojo desno roko in ustanoviteljem skupine Wagner Dmitrijem Utkinom, vendarle nahajal tudi Prigožin. Tako so potrdile ruske oblasti, enako trdi večina poročevalcev, povezanih s skupino Wagner. Zdaj je že znano, da se je iz Afrike, od koder se je pred dnevi javil z videonagovorom, včeraj vrnil v Rusijo. Svojim podpornikom je v nagovoru sporočil, da skupina Wagner krepi Rusijo na vseh celinah in Afriko dela še svobodnejšo. Obenem je vse potencialne bojevnike povabil, da se pridružijo njihovim vrstam. A če držijo ocene Christa Grozeva, prekaljenega bolgarskega novinarja preiskovalnega portala Bellingcat, ki se je zaradi svojega preteklega dela nedavno tudi sam znašel na črni listi ruskega režima ter se je moral iz varnostnih razlogov z Dunaja preseliti na drugo stran luže, je imel Prigožinov obisk Afrike precej bolj specifične cilje. A s tem stopimo na polje špekulacij, ocen in govoric.
Po navedbah Grozeva so na ruskem kanalu na Telegramu VchK -OGPU, ki pogosto objavlja tajne informacije, ki pricurljajo iz ruske Zvezne varnostne službe (FSB), postregli z drzno trditvijo, da se je Prigožin v Mali odpravil z namenom, da prekriža načrte ruski vojaški obveščevalni službi (GRU). Slednji naj bi bila namreč po uporu in pohodu nad Moskvo zaupana naloga, da iz afriške celine izrine skupino Wagner. Na kanalu so izpostavili, da je bila ta naloga zaupana nikomur drugemu kot Andreju Averjanovu, vodji zloglasne enote GRU, znane kot enota 29155. Slednja naj bi po navedbah Grozeva stala za vsemi sabotažami, atentati in poskusi zastrupitve na evropski tleh v zadnjih dveh desetletjih. Na grbi naj bi imela vse od zastrupitve ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije do sabotaže v češkem skladišču orožja in vpletenosti v poskus puča v Črni Gori leta 2016. Averjanov naj bi zdaj v Afriki vzpostavljal skupino, ki bi tam nadomestila plačance Wagner. Kot je znano, je bil Averjanov tudi eden od članov ruske delegacije na vrhu Rusija–Afrika konec prejšnjega meseca v Sankt Peterburgu. Znano je tudi, da je Prigožin s svojim delovanjem v zadnjih letih v Afriki stkal tesne vezi s številnimi voditelji in drugimi akterji, zato svojih dobičkonosnih poslov zagotovo ni želel predati brez boja. Grozev je sicer že v intervjuju za časnik Financial Times pred nekaj tedni napovedal, da bo v roku šestih mesecev bodisi Prigožin mrtev bodisi se bo zgodil nov upor.
Maščevanje?
Kar zadeva ozadje strmoglavljenje letala in domnevne Prigožinove smrti, je s svojo analizo lonček pristavila tudi priznana ruska politologinja Tatjana Stanovaja iz moskovskega centra Carnegie, sicer tudi ustanoviteljica neodvisne organizacije R.Politik s poslanstvom analiziranja ruske politike za mednarodno javnost. Po njenih navedbah bodo ne glede na resničen vzrok strmoglavljenja to nesrečo vsi videli kot »povračilni ukrep in maščevanje, v Kremlju pa temu ne bodo pretirano oporekali. Skozi Putinove oči ter oči številnih uradnikov v ruskih varnostnih službah in vojski bi morala Prigožinova smrt služiti kot svarilo njegovemu morebitnemu nasledniku.« Stanovaja je poudarila, da ne vidi nobenega razloga, zakaj bi Putin po uporu skupine Wagner Prigožina še potreboval. Vprašanje je bilo samo eno, ali ga pustiti pri življenju. »Ni bilo nobenega dvoma, da ga bodo v Kremlju postopno izrinili iz vseh njegovih geopolitičnih projektov.« Po njeni oceni so ga potrebovali le še za to, da bi s čim manj težavami ukinili skupino Wagner. Stanovaja sicer meni, da Putin Prigožina ni videl kot klasičnega izdajalca, ki bi zavestno izdal svojo domovino, temveč nekoga, ki je »izgubil razum.« »Vprašanje je bilo le, ali je to dovolj, da ga pusti pri življenju.«
