"Geografija je trmasta stvar in indijsko-pacifiška regija ni severni Atlantik, zato ne smemo dajati vtisa, da Nato nekako gradi legitimnost in geografsko uveljavlja svojo prisotnost na drugih območjih," je Macron izjavil po vrhu Nata v Vilniusu. S tem se je zoperstavil načrtom zavezništva in med nekaterimi članicami povzročil razburjenje.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sicer po današnjem srečanju z japonskim premierjem Fumiom Kishido vztrajal, da odprtje predstavništva ostaja na mizi in dodal, da si zveza Nato prizadeva poglobiti sodelovanje z Japonsko na področjih, kot sta kibernetska in pomorska varnost.
Srečanje članic Nata z azijsko-pacifiškimi partnerji - Avstralijo, Japonsko, Novo Zelandijo in Južno Korejo - med vrhom v Vilniusu je Stoltenberg označil za sporočilo, da varnost ni regionalno, ampak globalno vprašanje. "Kitajske naložbe v nove vojaške zmogljivosti to dokazujejo. Pričakujemo, da bo imela Kitajska do leta 2035 okoli 1500 jedrskih raket, ki lahko dosežejo ozemlje Nata," je opozoril in ob tem zatrdil, da pri morebitni vzpostavitvi predstavništva na Japonskem ne gre za to, da bi Nato postal globalna vojaška zveza, temveč za priznanje, da se indijsko-pacifiška regija sooča z globalnimi izzivi, katerih del je tudi vzpon Kitajske.
Nato kot v času hladne vojne
V odzivu na kritike na račun Kitajske je danes tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu zvezo Nato obtožil, da "razmišlja kot v času hladne vojne" in da goji "ideološke predsodke, ki jih Kitajska odločno zavrača". Dodal je še, da se ima Nato za obrambno zavezništvo, ob tem pa spodbuja svoje članice, da nenehno povečujejo svoje vojaške izdatke, širijo svojo moč prek meja zavezništva in izzivajo spore tudi v azijsko-pacifiški regiji. Kitajsko je na drugi strani označil za "zagovornico svetovnega miru".
Pritisk ZDA
ZDA sicer že dolgo pritiskajo na svoje evropske zaveznice v Natu, naj zavzamejo strožjo držo do Kitajske. Članice zavezništva pa so tudi na vrhu Nata izrazile zaskrbljenost zaradi poglabljanja strateškega partnerstva med Rusijo in Kitajsko ter Peking ponovno pozvale, naj uporabi svoj vpliv in pritisne na Moskvo, da se vojna v Ukrajini čim prej konča.
