Med njegovimi najbolj znanimi romani je Neznosna lahkost bivanja. Gre za zgodbo dveh žensk, dveh moški, psa in njihovega življenja v obdobju Praške pomladi na Češkoslovaškem. Med njegovimi bolj priljubljenimi deli so še Življenje je drugje in Valček za slovo.
Zaradi "protipartijskih" aktivnosti je imel večkrat težave z oblastjo, zato se je leta 1975 preselil v Francijo. Leta 1979 mu je bilo odvzeto češkoslovaško državljanstvo, leta 1981 je dobil francosko in leta 2019 spet češko, vendar je še naprej živel v Franciji in se le redko vračal v domovino, praviloma inkognito. Tudi sicer se je izogibal pojavljanju v javnosti.
Leta 1992 je Kundera v Sloveniji prejel mednarodno (srednjeevropsko) litararno nagrado Vilencia, leta 2021 pa slovensko državno odlikovanje zlati red za zasluge, ki mu ga je podelil predsednik Slovenije Borut Pahor. Izročil mu ga je, ker je v odločilnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo v obrambo zgodovinskih in kulturnih posebnosti ter politične neodvisnosti Slovenije zastavil svojo besedo in mednarodni ugled. Pisatelj je bil sicer večkrat v igri za Nobelovo nagrado za književnost
