V ospredju dvodnevnega zasedanja bodo obenem predvsem vprašanja nadaljnje vojaške podpore Ukrajini in same prihodnosti severnoatlantskega zavezništva, vključno s povečanjem obrambnih izdatkov.
31 članic zveze Nato si želi Rusiji pokazati, da so odločeni z Ukrajino ostati dolgoročno, tako dolgo, kot bo treba. V zadnjem obdobju se vse bolj na ukrajinsko stran nagiba tudi turski predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je med drugim včeraj zagotovil tudi ratifikacijo švedskega vstopa v Nato. Vprašanje, kakšno podporo prihodni pridružitvi Natu v tem trenutku uživa Ukrajina, sicer ostaja odprto. Ukrajina teh ambicij ne skriva, prav tako se za ta korak zavzemajo predvsem države vzhodne Evrope. Ukrajina naj bi si sicer na tokratnem vrhu lahko obetala določenih novih varnostnih zagotovil zahodnih zaveznikov. Ukrajinski predstednik Volodimir Zelenski je sicer izrazil željo, da bi članice Nata javno naznanile, da se lahko Ukrajina zvezi pridruži takoj po koncu vojne. V nekaterih zaveznicah so do tega zadržani. Kot opozarjajo, bi lahko takšna obljuba ruske oblasti spodbudila tako k stopnjevanju konflikta kot k temu, da vse napore vložijo v to, da se vojna ne konča. Predvsem v Združenih državah so večkrat izrazili mnenje, da bi moralo vprašanje članstva Ukrajine počakati na čas po koncu vojne. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes poudaril, da odločitev o vsebini končnega sporočila vrha še ni bila sprejeta, a da je »popolnoma prepričan« v enotnost zveze in »močno sporočilo glede Ukrajine.« Zaveznice naj bi se sicer že dogovorile, da Ukrajini ne bo treba izpolniti akcijskega načrta za članstvo, ki vključuje določene pogoje za vstop v Nato in njihovo preverjanje.
»Ta signal potrebujemo zdaj«
Zelenski, ki se na povabilo Nata vrha v Vilniusu udeležuje tudi sam, je ponoči še enkrat ponovil svoje stališče, da je prihodnost Ukrajine v zvezi Nato. »Še vedno razpravljamo o vsebini, torej o natančnem besedilu te potrditve, a je že znano dejstvo, da bo Ukrajina v zavezništvu,« je dejal v nočnem nagovoru. Dodal je, da pripravljajo načrt oziroma okvir, da bo pristopni proces čim bolj jasen in čim hitrejši. »Tudi če so izražena različna mnenja, je še vedno jasno, da si Ukrajina zasluži biti v zavezništvu. Ne zdaj, zdaj je vojna, a potrebujemo jasen signal. In ta signal potrebujemo zdaj.« Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pred vrhom poudaril, da bi takšno vabilo Ukrajini pomenilo predvsem »politično sporočilo.« Kuleba je v intervjuju za nemško javno radiotelevizijo ARD dejal, da članice Nata leta 2008 na vrhu v Bukarešti »niso bile dovolj pogumne,« da bi Ukrajino k članstvu povabile že takrat. Tako so skupaj z Gruzijo prejeli »slabo opredeljene obljube o potencialnem partnerstvu,« medtem ko je nemška kanclerka Angela Merkel »jasno izrazila nasprotovanje članstvu.« »Nemško vlado pozivam, naj ne ponovi napak, ki jih je Merklova storila leta 2008,« je še poudaril Kuleba.
Nove zaveze na področju vojaške pomoči
Zaveznice nameravajo na vrhu okrepiti tudi politične vezi z Ukrajino, in sicer z vzpostavitvijo Sveta Nato-Ukrajina. Ustanovno zasedanje je predvideno za sredo, udeležil pa naj bi se ga tudi Zelenski. Medtem so nekateri zavezniki že naznanil nove zaveze o vojaški pomoči Ukrajini. Tako bo po poročanju STA Francija Ukrajini dostavila rakete dolgega dosega scalp. Še večjo zavezo o novi pomoči je dala Nemčija, ki bo po navedbah nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa Ukrajini dala vojaško opremo v vrednosti 700 milijonov evrov. Obrambno ministrstvo v Berlinu je potrdilo, da bo ukrajinska vojska od bundeswehra prejela dodatnih 40 pehotnih bojnih vozil tipa marder, 25 tankov tipa leopard, še pet oklepnih vozil in dve izstrelišči za raketni sistem patriot. Ob tem si Ukrajina lahko od Nemčije obeta še 20.000 kosov topniškega streliva, brezpilotne letalnike in sredstva za obrambo pred njimi ter mine, poroča STA.
Tako kot nemški tanki in oklepna vozila tudi francoske rakete scalp za ukrajinske sile ne bodo novost, saj že koristijo rakete tega tipa, ki jim jih je dobavila Velika Britanija. To orožje, ki sta ga skupaj razvila London in Pariz, na Otoku sicer nosi ime storm shadow.
