Ena od teh umetni je slika Madone z otrokom iz 16. stoletja, ki so jo našli pri zbiratelju na Japonskem in so jo zdaj predali poljskim oblastem na uradni ceremoniji v Tokiju.
Ta slika je ena od 600, ki jih je Poljska uspela vrniti v domovino, Poljaki pa so zdaj zagnali novo akcijo iskanja več kot 66.000 umetnin, ki so se znašle v tujini.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo počasi začeli odkrivati več teh ukradenih umetnin, saj jih potomci tistih, ki so umetnine ukradli ali kasneje kupili, niti ne poznajo zgodovine vseh slik in jih bodo zato javno prodajali.
Madona z otrokom je leta 1940 prišla v Nemčijo, nacisti so najraje kradli umetnine židovskim lastnikom preden so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Omenjena slika je bila na seznamu 521 umetnin, ki ga je sestavil Kajetan Mühlmann, nacistični uradnik, ki je bdel nad krajo. Slika se je na trgu ponovno pojavila v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, ko so jo prodali na dražbi v New Yorku. Novo prodajo na Japonskem pa so ustavile poljske oblasti, dražbena hiša in sedanji lastnik pa sta se strinjala, sliko vrnejo na Poljsko.
»S tem smo vsaj malce obogatili narodni ponos in našo zgodovinsko dediščino,« je povedala umetnostna zgodovinarka Natalia Cetera, »Poljska je med vojno izgubila dela Rembrandta, Raphael in številnih tudi poljskih umetnikov. Ob vsaki taki vrnitvi umetnine začutim nekaj ponosa, saj so dodali nov kamenček v mozaik narode dediščine. Te slike so skupno dobro.«
Poljska je pogrešane umetnine vpisala v bazo podatkov na Interpolu in v drugih državnih bazah podatkov. Prav tako pa še vedno zahtevajo od Nemčije povračilo 1,2 trilijona evrov odškodnine za povzročeno škodo in izgubo življenje med nemško okupacijo.
