Številne študije so namreč pokazale, da je udomačitev oziroma namenska reja nekoč divjih živali, na primer psa, ribe, svinje, goveda, zajcev ali mačk, precej zmanjšala velikost njihovih možganov. Te udomačene in gojene živali namreč nenadoma niso potrebovale vseh kapacitet in centrov v možganih, ki so jim kot divjim živalim omogočale, da so se ubranile pred plenilci.
Le da so zdaj prišli do zanimivega odkritja pri psih. Ko so strokovnjaki primerjali lobanje 159 pasem psov ter volkov, so odkrili, da so v večini primerov njihovi možgani do 24 odstotkov večji pri psih, ki so gensko najbolj oddaljeni od volkov. »Sodobna vzreja psov je v zadnjih 150 letih povzročila nov način življenja psov, ki so bili, in so še, postavljeni pred nove zahteve v socialnem druženju s človekom in se od njih zahteva drugačne sposobnosti in naloge, zato so njihovi možgani postali večji,« je dejal evolucijski biolog Niclas Kolm z vseučiteljišča Stockholm na Švedskem.
Kolm in njegovi sodelavci so sprva predvidevali, da so se možgani povečali le pri nekaterih psih, ki so postali zadolženi na varovanje čred ali so pomagali proi lovu. A zdaj se je pokazalo, da je bil edini dejavnik, ki je to povzročil, človekova bližina in dejstvo, da so postajali možgani večji pri tistih psih, ki so gensko najbolj oddaljeni od volkov.
Urbanizacija, sposobnost pomnjenja, samokontrola, upoštevanje različnih socialnih pravil, vse to lahko zajamemo pod skupni imenovalec socialna inteligenca, in možgani psov so se morali prilagoditi, da so lahko obdelovali vse te za njih evolucijsko nove podatke.
