Pretoki rek v Sloveniji v večini rek počasi upadajo, a to še ni razlog za mirno spanje. Krka na primer se še razliva, sicer na zanjo običajnih poplavnih mestih, razlivanja sporočajo še v porečju Pesnice in Ščavnice, Mura pa ostaja za protipoplavnimi nasipi. Predvidoma do sobote se naj bi tudi te reke vrnile v svoje struge, a bodo pretoki vseeno ostali večji kot običajno.
Po napovedih hidrologov Agencije za okolje bo vodostaj rek še naprej upadal, v večjem delu države pa bodo imele srednje pretoke. Se pa zaradi deževja počasi zvišuje gladina Cerkniškega jezera.
Ob tokratnem obsežnem deževju so najbolj narasle reke na severovzhodu in jugovzhodu države, veliko težav so povzročili tudi hudourniški vodotoki.
Poleg poplav pa so jih prebivalcem zagodli tudi zemeljski plazovi, ki so posledica velike namočenosti tal. Najbolj kritični so bili v Slovenskih Goricah in Halozah, kjer so jih našteli kar nekaj sto, nevarnost plazov pa še ni minila. Zato povečana pozornost in opazovanje dogajanja na najbolj kritičnih točkah še nekaj časa ne bo odveč.
Težave v prometu še niso povsod odpravljene
Poplave in plazovi so povzročili veliko težav tudi v prometu. Trenutno so še delne ali popolne zaprte cest. Na mejnem prehodu Zavrč promet poteka izmenično enosmerno zaradi nevarnosti plazenja vozišča. Poplavljena cestišča in zapore javljajo na cesti Smednik – Kostanjevica, ki je zaprta pri Zameškem; cesta Črenšovci - Razkrižje je zaprta na mostu čez Muro; cesta Jurovci - Leskovec je zaprta v Leskovcu; na cesti Murska Sobota - Gederovci je med Mursko Soboto in Kupšinci promet urejen izmenično enosmerno. Pred mejnim prehodom na cesti Videm - Zg. Leskovec je zaradi odstranjevanje plazu popolna zapora. Zemeljski plazovi so na cesti Maribor – Pernica, ta je zaprta med Malečnikom in krožiščem pri avtocestnem priključku Pernica; - cesta Zgornja Kungota - Plač je zaprta pri Podigracu; na lokalni cesti Bresternica - Gaj - Sveti Jurij je zaprt odsek Bresternica - Šober.
Hrvaška tudi z rekordom iz leta 2015
Na Hrvaškem se tudi že peti dan borijo s poplavami in tudi pri njih se ponekod razmere umirjajo. Le v Petrinji in Sisku reke še naraščajo, tam naj bi najvišje vodostaje dosegle reke v petek. V Karlovcu so razmere resne, a pod nadzorom. Vodostaj reke Korane je dosegel rekord iz leta 2015. Pri Sisku pa naj bi po neuradnih informacijah na enem delu popustil nasip ob Savi, vsi pa upajo, da najhujše za njimi.
Devet mrtvih v Italiji, velika škoda v kmetijstvu
V Italiji pa je v provinci Emiliji Romanji deževje terjalo kar devet življenje, velika škoda pa je na infrastrukturi ter obdelovalnih površinah. V nekaterih delih je celo uničena celotna letina žit. Poleg tega so poplave prizadele tudi eno najpomembnejših območij za pridelavo sadja in zelenjave v Italiji. Na tisoče hektarjev pridelovalnih površin in nasadov je pod vodo, hlevi so brez elektrike, skladišča so poplavljena, izgubljeni so celotni pridelki žit.
Samo med mestoma Forli in Rimini je po podatkih italijanskega kmetijskega združenja Coldiretti škode za 1,5 milijarde evrov. Iz apeninskega dela regije so poročali o 250 zemeljskih plazovih, od tega 150 večjih. V mestu Faenza so se ljudje zatekli na strehe hiš, nekatere so reševalci evakuirali s helikopterji.
V Bosni umirjanje, v Srbiji je klestila tudi toča
Z zahoda Bosne in Hercegovine, kjer so zaradi obsežnih poplav v minulih dneh v več krajih razglasili stanje naravne nesreče, se reke tudi počasi vračajo v struge, tudi reki Sana in Una. Poplave pa na srečo niso zahtevale smrtnih žrtev, a so povzročile veliko gmotno škodo. Za prizadeta območja je vlada Federacije BiH odobrila za okoli 250.000 evrov pomoči.
Voda in neurja s točko pa so povzročila preglavice tudi v Srbiji, predvsem je bil na udaru zahod te države. V Novem Sadu je poplavilo več ulic, dve osebi pa sta bili poškodovani. S strehe poplavljenega avtomobila so v mestu evakuirali dve osebi, eno pa z območja, kjer je bilo poplavljenih več poslopij. Tudi v Zrenjaninu je padala tudi toča v velikosti oreha, v občini Koceljeva pa so bile poplavljene ulice in več deset hiš.
