Dvaindvajsetega aprila zaznamujemo svetovni dan Zemlje, kar pomeni, da se vsaj na ta dan spomnimo, kaj vse nam Zemlja nudi in kaj vse bi morali storiti, da bi bili lahko ljudje še njeni gosti čim dlje. Letošnji dan Zemlje poteka pod sloganom Investirajmo v naš planet, kar vključuje širjenje znanja o podnebju, spremembah, obnavljanju gozdov, zmanjšanju količine odpadkov iz plastike in podobno. A še vedno se s to problematiko ukvarja le manjši delež prebivalcev sveta, čeprav bi se morala dotikati vsakega človeka.
Vse seveda ni tako črnogledo, v Sloveniji smo leta 2021 v okolje izpustili 16,1 milijona ton toplogrednih plinov ali slabih 14 ton na enega delovno aktivnega člana oziroma šest ton na prebivalca. To je skoraj za 10 odstotkov manj kot leta 2012. Še vedno je največji delež na ramenih ogljikovega dioksida, metan predstavlja 11 odstotkov in drugi plini sedem odstotkov v celotni količini toplogrednih plinov TGP.
Slovenija blizu evropskega povprečja
Za primerjavo, največ izpustov TGP na delovno aktivnega prebivalca so proizvedli na Irskem (skoraj 23 ton), sledita Danska (21,5 tone) in Poljska (21,4 tone). Najbolj »čiste« so Portugalska, Švedska in Malta, slednja s 7,5 tone.
Pri količini odpadkov so številke tudi zanimive. Leta 2021 je pri nas nastalo 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov ali 518 kilogramov na prebivalca. To je bilo za 47 odstotkov več kot leta 2012, a se je zato v enakem obdobju količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih, zmanjšala za 82 odstotkov. Prav tako bolj vestno ločujemo odpadke, saj se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečal s 46 na 74 odstotkov.
Brez gozdov pa tudi čistega zraka ni, saj so najučinkovitejši »požiralci« ogljikovega dioksida in filter trdnih delcev. Slovenija sicer ostaja tretja najbolj pogozdena država v EU (27 držav), leta 2021 je bilo pri nas 1,18 milijona hektarjev gozdov, kar je minimalno manj kot leta 2012.
Povečuje se tudi delež vozil z električnim ali hibridnim pogonom. Sicer v absolutni prodaji še vedno predstavljajo očitno manjšino, a trend je opazen: leta 2017 je bilo število prvih registracij električnih osebnih avtomobilov 297, leta 2021 pa 1742. V istem obdobju se je število prvih registracij hibridnih osebnih vozil povečalo s 1162 na 8123. In številke so v preteklih dveh letih le še zrastle.
Ekološki dolg vedno prej
Vseeno pa smo Zemlji ostali in ostajamo še veliko dolžni. Osemnajstega aprila smo namreč v Sloveniji porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis državljana Slovenije znaša 5,37 globalnega hektarja, Zemlja pa razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.
Svetovni dan ekološkega dolga je trenutno 28. julij, torej smo Slovenci veliki ekološki porabniki. Alessandro Galli iz omenjene organizacije Global Footprint Network je dejal, da je Slovenija, tako kot večina ostalih držav EU, v preteklih desetletjih ubrala pot razvoja z ekonomskim modelom, potratnim z naravnimi viri: »Njen ekološki odtis že več let zapored presega biokapaciteto države. Tega ne moremo več ignorirati.«
Že omenjeni svetovni dan ekološkega dolga je bil lani 28. julija, še leta 1972 je bil 25. decembra, leta 1982 pa 15. novembra. Največji zdrs navzdol se je zgodil v začetku tega tisočletja, ko je s 1. oktobra v nekaj letih padel na 10. avgusta. Prekomerno izčrpavanje Zemlje pa je pripeljalo do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja z viri so vse bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam.
Plačevali bodo tudi ladjarji
So pa evroposlanci pred kratkim sprejeli reformo sistema za trgovanje z izpusti (ETS), ki poleg vsega vzpostavlja nov sistem ETS II za gorivo za cestni promet in sektor stavb, kar pomeni, da bosta morala tudi ta dva sektorja od leta 2027 plačevati za izpuste. Po novem bo v evropski sistem trgovanja z izpusti vključen tudi pomorski sektor. Z letom 2024 bodo začeli postopoma uvajati obveznost ladjarskih družb, da predajo emisijske pravice. Obenem so poslanci potrdili revizijo sistema trgovanja z izpusti za letalstvo. Brezplačne pravice za sektor letalstva bodo tako do leta 2026 postopno odpravljene, spodbujala pa se bo uporaba trajnostnih letalskih goriv. Reforma predvideva še postopno odpravo brezplačnih pravic za podjetja med letoma 2026 in 2034.
Potrditev v parlamentu je že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je poslancem zahvalila za podporo, članice pa pozvala, naj dokončajo delo. »Skupaj bomo Evropo naredili prvo podnebno nevtralno celino,« je zapisala. A samo trud v Evropi ne bo dovolj za reševanje celotnega planeta.
