Slovensko delegacijo vodi predsednica Nataša Pirc Musar, ki bo v današnjem nastopu poudarila pomen vode kot naravnega vira in človekove pravice, v njej sta še zunanja ministrica Tanja Fajon in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.
Voda je ključnega pomena za preživetje človeštva. Več milijard ljudi po vsem svetu danes nima dostopa do čiste pitne vode in na leto po podatkih ZN zaradi bolezni, povezanih s pomanjkanjem čiste vode, umre okrog 800.000 ljudi. Voda je povezana tudi s podnebnimi spremembami v obliki neviht, poplav in suš. Namen konference na visoki ravni je pregled aktivnosti in rezultatov prve polovice desetletja ZN o vodi za trajnostni razvoj (2018-2028). Do pobude zanj je prišlo zaradi prepočasnega napredka pri izvajanju cilja agende trajnostnega razvoja, to je zagotavljanja dostopa do čiste pitne vode in sanitarij vsemu človeštvu.
Tudi o slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN
Slovenska predsednica bo poleg današnjega nastopa na plenarnem zasedanju opravila več dvostranskih srečanj in pogovorov, ki bodo namenjeni tudi utrjevanju podpore slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024-2025. Več dvostranskih srečanj bo imela tudi zunanja ministrica Fajon.
Kot je minister za naravne vire in prostorUroš Brežandejal na pogovoru s slovenskimi dopisniki, bo Slovenija na konferenci podala dve zavezi za vodno akcijsko agendo - zavezo o izvajanju nadgradnje sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami, nizkimi pretoki, sušami in gozdnimi požari v mednarodnem porečju Save z razširitvijo na Jadran ter zavezo o strategiji obnove vodotokov v slovenskem delu biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava s petimi državami, ki ga je razglasil Unesco. "To je sistem, ki bo temeljil na slovenski tehnologiji in je pomemben tudi s tega vidika. Slovenija se na ta način v mednarodni skupnosti kaže kot aktiven in kredibilen partner, ki je zagotovo vreden položaja v Varnostnem svetu ZN," je dejal minister. Slovenija kandidira za položaj nestalne članice Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024-2025 in slovenska delegacija na vodni konferenci bo poudarjala tudi to kandidaturo, za katero bodo volitve letos junija. Nasprotnica Slovenije za sedež iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN je Belorusija.
Prva in doslej edina konferenca ZN o vodi je bila leta 1977 in minister je na vprašanje o tem, zakaj tako velik zamik, odgovoril, da imajo s tem veliko opraviti podnebne spremembe. "Res je bila prva konferenca leta 1977 v Argentini in tokrat imamo drugo. Očitno je s podnebnimi spremembami voda postala dobrina izjemnega pomena ne le z vidika oskrbe z vodo in sanitarij, kot je to naslavljala prva konferenca, ampak tudi z vidika varnosti." "Sam verjamem, da bo Slovenija, ki bo v naslednjem letu prevzela predsedovanje Konvenciji o vodi, ki ima v tem trenutku 47 članic - ampak obstaja velik interes za pridružitev po vsem svetu - s svojimi aktivnostmi in zavezami dokazala, da je to pomembna tema in, da lahko tudi majhna država s svojim zgledom pokaže, kako je potrebno delovati v mednarodni skupnosti na področju vode, ki je zelo čezmejna tema, iskati kompromise in rešitve, predvsem pa sodelovanje," je dejal Brežan. Vodna konvencija je mednarodni pravni instrument in medvladna platforma, ki si prizadeva za trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov ter širitev bilateralnih in multilateralnih sporazumov o čezmejnem varstvu in rabi voda. Sprejeta je bila leta 1992 kot regionalna, leta 2018 pa ji je GS ZN podelila mandat globalne konvencije. Število članic konvencije je naraslo na 47.
Na vprašanje o povezavi med upravljanjem z vodnimi viri in kandidaturo za Varnostni svet je minister odgovoril, da je Slovenija pod drobnogledom drugih držav na vseh področjih mednarodne skupnosti. "Savska komisija je eden takšnih sporazumov o sodelovanju, kar je bil šele drugi sporazum sklenjen na območju nekdanje Jugoslavije takoj po vojnah - takoj za nasledstvenim. Slovenci smo depozitarji tega sporazuma in smo uspeli pokazati pot naprej tudi po vojni. To je tisto, kar menim, da nas lahko prikaže kot kredibilnega akterja in kandidata za nestalni sedež v Varnostnem svetu."
Z vprašanjem vode se že nekaj let na mednarodnem odru ukvarja nekdanji predsednik Danilo Türk, ki vodi Globalni panel na visoki ravni o vodi in miru. "Kot vem, bo tudi bivši predsednik Türk na vodni konferenci in verjamem, da se bova srečala in kaj rekla na to temo. Njegove izkušnje iz ZN in s tega področja so zame zagotovo pomembne in verjamem, da bova tako kot z drugimi Slovenci in mednarodnimi kolegi našla skupno točko in področje sodelovanja," je dejal minister.
O vodnem projektu v Ljubljani
V Sloveniji trenutno dviga prah vodni projekt v Ljubljani, vendar pa je minister ob vprašanju na to temo odgovoril, da projekt po njegovem mnenju prinaša več koristi kot pa tveganj. "Projekt se je začel že tam v letu 2014, ko so bila pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Projekt je bil v okvirju slovenske kohezijske politike prijavljen v Bruslju, potrdila ga je Evropska komisija in ima pravnomočna gradbena dovoljenja," je dejal minister, ki meni, da se lahko projekt nadaljuje.
Konferenca o vodi bo na ZN trajala do petka, 24. marca, danes pa se ob njenem začetku praznuje svetovni dan voda. Minister Brežan bo na konferenci sodeloval na več interaktivnih dialogih o biodiverziteti, zmanjšanju tveganj pred nesrečami, čezmejnem in mednarodnem vodnem sodelovanju, s poudarkom na prihajajočima predsedovanjema Slovenije Barcelonski konvenciji (2024-2025) in Vodni konvenciji (2024-2027).
