Rusija je že v prejšnjih mesecih napovedala, da bodo uporabo osiromašenega urana v Ukrajini obravnavali kot »umazano bombo«, torej kot orožje, ki z radioaktivno snovjo kontaminira okolico eksplozije. Britanska ministrica je poudarila, da gre za standardno uporabo takšnega streliva, ki ga ne gre enačiti z jedrskim orožjem.
Toda ruski predsednik Vladimir Putin se je že odzval in napovedal, da se bo morala Rusija ustrezno odzvati, če bo Velika Britanija Ukrajini dostavila »orožje z jedrsko komponento«. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu pa je dodal, da smo še korak bližje jedrskemu spopadu med Rusijo in Zahodom. Nekdanji polkovnik britanske vojske Hamish de Bretton-Gordon je ocenil, da Rusija pretirava, saj da gre za izjemno majhne količine osiromašenega urana.
Ne gre pa za povsem nedolžno zadevo. Iz Washingtona so zvečer sporočili, da v Ukrajino ne bodo poslali streliva z osiromašenim uranom. Takšno strelivo so uporabljali v napadih na Srbijo leta 1999 in v vojni v Iraku leta 2003. Kasneje so se vsaj uradno odpovedali uporabi osiromašenega urana v strelivu, saj je vse več raziskav in podatkov s terena kazalo, da je takšno strelivo lahko potencialno nevarno. Tovrstno strelivo izgoreva, pri čemer nastaja dim, ki vsebuje delce uranovega oksida, vdihavanje tega dima pa je nevarno tako za civiliste kot za vojaško osebje. Strelivo, ki ne zadene cilja, lahko kontaminira zemljo in podtalnico. V Iraku in tudi v Srbiji so se pojavile domneve, da je zaradi tega na določenih območjih več rakavih obolenj in več deformacij otrok ob rojstvu.
