Surs je ob današnjem mednarodnem dnevu sreče sporočil, da sta bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem leta 2022 ves čas ali večino časa srečni dve tretjini starejših od 16 let. To je sedem odstotnih točk več kot leta 2018, ko je urad nazadnje meril občutek sreče. Delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je približno enak.
Osebe, ki so bile srečne ves čas oziroma večino časa, so med merjenimi dejavniki zadovoljstva najvišjo povprečno oceno pripisale osebnim odnosom (8,8 od 10). To pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci pomembno vplivajo na občutenje sreče, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs). Surs je ob mednarodnem dnevu sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, na svoji spletni strani zapisal, da na to, ali se oseba počuti srečna ali ne, sicer vpliva veliko dejavnikov. Pogojev za občutek sreče ne ustvarjajo le blaginja v državi ali finančno stanje gospodinjstva oziroma posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela in drugi dejavniki.
Najpomembnejše je zdravje
Ob tem pa so poudarili, da sta zelo povezana sreča in zadovoljstvo z življenjem. Podatki Sursa iz leta 2016 kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem sicer najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb. Tako so bili leta 2016 zdravi s svojim življenjem veliko bolj zadovoljni kot tisti z zdravstvenimi težavami. Generalna skupščina Združenih narodov je 12. julija 2012 razglasila 20. marec za mednarodni dan sreče. Letos tako praznuje 10-letnico, namenjen pa je predvsem opominjanju na pomen sreče v življenju ljudi po vsem svetu. Mednarodni dan hkrati poziva k odpravljanju revščine, zmanjšanju neenakosti in zaščiti planeta.
