Razpad EU bi pomenil hud upad blaginje v državah članicah. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca bi se glede na leto 2014 najbolj skrčil na Malti in v Luksemburgu, za skoraj 20 odstotkov, najmanj pa v Španiji in Grčiji, za okoli štiri odstotke. V Sloveniji bi v primeru tega scenarija zgrmel za nekaj manj kot 10 odstotkov, je objavil nemški Ifo.
Kje bi bilo najslabše in kje najboljše?
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
Če bi EU razpadla, bi BDP na prebivalca na Malti v primerjavi z letom 2014 nazadoval za 19,4 odstotka, v Luksemburgu pa za 18,1 odstotka. Več kot desetodstoten padec bi imeli še v Estoniji (-11,8 odstotka), na Slovaškem (-11,6 odstotka), Madžarskem (-11,5 odstotka) in v Belgiji (-10,2 odstotka). Sledi Slovenija s padcem za 9,99 odstotka, je razvidno iz pred kratkim objavljene raziskave organizacij Ifo in EconPol Europe.
Na drugi strani bi se življenje ob dezintegraciji EU najmanj poslabšalo v Španiji in Grčiji, pri čemer bi se BDP na prebivalca v obeh primerih znižal za 3,7 odstotka. Manj bi bila prizadeta tudi nekatera druga velika gospodarstva, kot so Nemčija (-5,7 odstotka), Francija in Italija (obe -4,1 odstotka).
Kot so izpostavili raziskovalci, bi bile posebej prizadete države, ki so neto prejemnice evropskih sredstev, medtem ko bi neto vplačnice v evropski proračun iz tovrstnega položaja izšle nekaj bolje. A tudi te države bi mnogo več izgubile kot pridobile, je podčrtala raziskovalka Jasmin Gröschl. Nemčija bi denimo na račun ukinitve dolžnosti vplačevanja v blagajno EU padec BDP na prebivalca ublažila za 0,2 odstotne točke, a bi jo razpad vseh dogovorov, sklenjenih v okviru unije, še vedno stal prek pet odstotkov BDP na prebivalca.
