Po podatkih Eurostata je večina evropskih držav v letu 2022 namenila več denarja za uvoz iz Rusije kot v letu 2021. Po ruskih invaziji na Ukrajino so cene nafte in zemeljskega plina podivjale, res pa je tudi, da so bile visoke že konec leta 2021. Kljub manjšim količinam uvoza energentov iz Rusije, so tako evropske države plačale več. Na prvem mestu je celo Slovenija, ki je za uvoz iz Rusije namenila 346 odstotkov več kot v letu 2021. Na drugem mestu je Luksemburg, tudi Madžarska, Grčija, Avstrija in Bolgarija so za več kot 100 odstotkov povečale vrednost uvoza. Manj so ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu pošiljale le skandinavske in baltske države.
S cenovno kapico na rusko nafto in odmikom od ruskega zemeljskega plina se je za uvoz energentov iz Rusije namenilo bistveno manj denarja, v letu 2023 pa je pričakovati še dodaten padec. Če bo napoved držala, bodo v Bruslju zadovoljni z učinkom sankcij.