»Vse njihove današnje tarče so civilni objekti, večinoma objekti za oskrbo z energijo in ogrevanjem,« je že včeraj dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot smo že poročali, pa je ena od raket, ki je pristala v mestu Krivoj Rog na jugu države, zadela tudi stanovanjsko stavbo. V napadu so umrle štiri osebe, vključno z leto in pol starim dečkom in njegovimi starši. Še 13 oseb je bilo ranjenih, med njimi tudi otroci.
Škoda na ukrajinski energetski infrastrukturi je ogromna, napadi se vrstijo, pri čemer nekaj dni oddiha med posameznimi valovi raket ni dovolj, da bi težave odpravili. Po navedbah svetovalca na ukrajinskem obrambnem ministrstvu Jurija Saka je odprava poškodb z vsakim nadaljnjim napadom težja. Ruska strategija raketiranja ukrajinske kritične infrastrukture za Ukrajino v tem trenutku predstavlja glavno težavo v zdaj že skoraj deset mesecev trajajoči vojni. Na jugu in vzhodu države sicer potekajo srditi spopadi, žrtve pa so domnevno ogromne na obeh straneh, a uspeva tam ukrajinska vojska razmeroma uspešno braniti svoje položaje, na nekaterih območjih pa celo napada. A karte bi se lahko hitro premešale.
Najhujše šele prihaja?
Kot je v današnjem intervjuju za Sky News pojasnil ukrajinski generalmajor Andrij Kovalčuk, najhujši spopadi mora šele prihajajo, Rusija pa bi lahko znova poskušala z invazijo s severa iz Belorusije. Morda celo na 24. februarja, prvo obletnico začetka invazije. »Takšne možnosti, scenarije predvidevamo. Nanje se pripravljamo. Živimo z mislijo, da bodo znova napadli. To je naša naloga,« je dejal in poudaril, da to vključuje tudi možnost napada iz Belorusije. Izpostavil je sicer, da bodo tokrat bolje pripravljeni, saj tudi Rusi ne bodo ponovili scenarija z začetka invazije, da bodo »preprosto vkorakali.«
Zaenkrat tudi nič ne kaže na kakršna koli pogajanja, s katerimi bi lahko končali morijo. Kot je za časnik Süddeutsche Zeitung dejal nemški kancler Olaf Scholz, na »težavno vprašanje,« kako bi lahko bila videti varnostna zagotovila za Ukrajino, trenutno ni odgovora. Je pa poudaril, da se bo za končanje vojne »treba pogovarjati.« »Dolgoročno je ena stvar jasna: ko bo vojna končana in bomo imeli opravka z drugačno Rusijo, ki je sposobna vzpostaviti mir, bomo lahko nekdaj morda spet živeli skupaj. A trenutno nismo v tem času.«
