Z žensko predsednico se lahko pohvali le malo držav. Poleg že v uvodu omenjenih Srbije in Grčije, od nam nekoliko bližnjih držav, ima predsednico Moldavija. Maio Sandu so izvolili leta 2020, po tem ko je bila leta 2019 izvoljena za predsednico vlade, a je morala to mesto zapustiti že po nekaj mesecih, ko so v parlamentu izglasovali nezaupnico.
Tudi Gruzijski „predsedniški palači“ gospodari ženska – Salome Zourabichvili. Zvoljena je bila leta 2018, gre pa za francosko-gruzijsko političarko in nekdanjo diplomatko.
Od slovanskih narodov ima predsednico države Slovaška. Zuzana Čaputova je bila izvoljena leta 2019 in je prva ženska na tem položaju.
Prvo žensko predsednico ima tudi Tajvan, a s to razliko, da je zaprisegla že drugič zapored. Tsai Ing-wen je glasna nasprotnica Pekinga in se ostro odziva na napade Kitajske države.
Ostanimo še na vzhodu. Predsednico ima tudi Singapur, ki hkrati velja za najvplivnejšo žensko na oblasti. Halimah Yacob se morda kdo spomni tudi po tem, da se je v času covida v znak solidarnosti do zdravstvenih delavcev odrekla enomesečni plači.
Od leta 2015 je predsednica Nepala Bidhya Devi Bhandari. Preden je bila izvoljena, je bila ministrica za obrambo.
Sahle-Work Zewde, nekdanja visoka predstavnica Združenih narodov v Afriški uniji, je pred leti postala prva predsednica Etiopije. Zewde je velika nasprotnica diskriminacije.
Pogled proti zahodu pokaže zelo podobno sliko o številu predsednic, kot na vzhodu. Predsednica Barbadosa je Sandra Mason, ki si v uspeh lahko šteje, da je dosegla odcepitev te otoške države od britanske monarhije in uspela vzpostaviti republiko.
Prav posebna zgodba pa stoji za predsednico Hondurasa Xionaro Castro. Gre namreč za bivšo prvo damo predsednika Manuela Zelaya, ki je Honduras vodil med letoma 2006 in 2009, potem pa ga je z državnim udarom strmoglavila desna Nacionalna stranka.
