Evropa bi bila lahko zaradi podnebnih sprememb tudi bolj dovzetna za nalezljive bolezni, kot sta malarija in mrzlica denga, ki se širita s piki komarjev, je še opozorila EEA in pozvala k ukrepanju.
O sporočilu Svetovne meteorološke organizacije Združenih narodov (WMO), da se je Evropa, z njo pa tudi Slovenija, v zadnjih 30 letih segrela dvakrat bolj od svetovnega povprečja, smo že poročali. Da se je povprečna temperatura v Evropi vsako desetletje od leta 1991 dvignila za 0,5 stopinje Celzija in da je podoben trend opazen tudi v Sloveniji, je potrdila tudi Agencija RS za okolje (Arso).
Pri agenciji EEA so zdaj posvarili, kaj nas morda čaka. Po njihovih ocenah bi lahko vročinski valovi do leta 2100 ubili 90.000 Evropejcev letno. Takšen bi bil najbolj črn scenarij, ki se bo po opozorilih EEA uresničil, če države ne bodo izvajale ukrepov za prilagoditev podnebnim spremembam in če se bo ozračje segrelo za tri stopinje Celzija. Države so se sicer s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezale, da bodo globalno segrevanje v primerjavi s predindustrijsko dobo omejile na 1,5 stopinje Celzija. A kot izpostavlja EEA, svet glede na trenutne količine emisij tega cilja ne bo dosegel.
Po navedbah agencije je v obdobju med letoma 1980 in 2020 zaradi vročinskih valov umrlo okoli 129.000 Evropejcev. Ti pojavi bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši, ob starajoči se populaciji in urbanizaciji pa se bo število žrtev v prihodnjih letih najverjetneje povečalo, so zapisali pri EEA. Še posebej prizadet bo jug celine.
Medtem je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v ponedeljek sporočila, da je samo letos zaradi vročinskih valov v Evropi umrlo vsaj 15.000 ljudi. Junij, julij in avgust so bili v Evropi najtoplejši od začetka meritev, izredno visoke temperature pa so povzročale suše, kakršnih Evropa ni videla od srednjega veka.
