Zgodaj zjutraj so se v glavnem mestu Ukrajine oglasile sirene za zračno nevarnost, uro in pol kasneje pa je v središču Kijeva odjeknilo več eksplozij, poroča BBC. Napad ruskih sil je preko Telegrama potrdil tudi kijevski župan Vitalij Kličko: "Bilo je več eksplozij v okrožju Ševčenko - v samem centru prestolnice."
Kijev Independent je poročal o dimu, ki se je valil nad mestom, na kraju eksplozij pa so bile dejavne reševalne službe. Ukrajinske protiletalske sile so več kot polovico prihajajočih raket uspele prestreči (41 od 75), vseeno pa jih je več zadelo Kijev in druga mesta v Ukrajini. Nekaj raket je priletelo v sam center Kijeva, ena od njih je menda priletela v bližino predsedniške palače. Po trditvah ukrajinske civilne zaščite je bilo v napadu več ljudi ubitih in ranjenih, po zadnjih podatkih najmanj 10.
Guverner Oleksij Kuleba je prebivalce Kijeva pozval: "Zračni napad se nadaljuje, vse prosim, bodite mirni in ostanite v zakloniščih. Zračna obramba deluje, imam poročila o sestreljenih izstrelkih. Poudarjam, da še vedno velja zračni alarm. Ostanite v zakloniščih! Ne fotografirajte ali snemajte napadov ali poškodovane infrastrukture, človeška življenja so odvisna od tega. Držite se!" Okoli 14. ure so sirene označile konec nevarnosti zračnega napada.
Z nagovorom ljudstvu se je oglasil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski: "Skušajo nas uničiti in nas izbrisati iz obličja sveta. Uničiti naše ljudi, ki spijo soma v Zaporožju. Ubiti ljudi, ki gredo na delo v Dnepru in Kijevu. Zračni alarm ne utihne. Rakete padajo. Na žalost so mrtvi in ranjeni. Prosim, ne zapuščajte zaklonišč. Poskrbite za svojo varnost in varnost vaših najdražjih. Bodimo močni!" Dejal je še, da ima Rusija tokrat dve vrsti tarč, prve so objekti za ustvarjanje in prenos energije. "Ustvariti želijo paniko in kaos, uničiti naš energetski sistem. Druga tarča pa so civilisti. Takšen čas in takšne tarče so bili izbrani načrtno, da bi naredile kar največ škode."
Poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužnji je dejal, da je Rusija zjutraj in dopoldne izstrelila 75 raket, 41 od teh jim je uspelo prestreči. "Teroristična država izvaja raketne in zračne napade na naše ozemlje, pri tem pa uporablja napadalne vojaška brezpilotna letala. Naše oborožene sile delajo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo sodržavljane, vendar se napad sovražnika nadaljuje."
Takoj se seveda sproža vprašanje, ali je Rusija po dolgem času zopet napadla Kijev (prvič po 26. juniju), ker se jim želi s tem maščevati za domnevni sobotni teroristični napad na krimski most.
Rusi so danes zjutraj očitno okrepili zračne napade po celi Ukrajini, saj o raketah poročajo tudi v mestih Lviv, Nikolajev, Žitomir, Hmelnicki, Dnipro in Ternopil. Poročajo tudi o izpadih elektrike po določenih regijah, zaradi česar prihaja tudi do motenj s preskrbo z vodo. Ukrajinski premier Denis Šmigal je povedal, da so ruske rakete zadele enajst pomembnih infrastrukturnih objektov v osmih regijah in v Kijevu. "Pripraviti se moramo na začasne prekinitve električne energije, tekoče vode in komunikacij."
Medtem očitno v vojno vstopa tudi Belorusija, saj se je njihov predsednik Aleksander Lukašenko po poročanju tiskovne agencije Belta strinjal, da zaradi "stopnjevanja napetosti" skupaj z Rusijo pošlje okrepljene vojaške enote na zahodne beloruske meje. "Ukrajina ne le razpravlja o napadih na ozemlje Belorusije, ampak napade tudi načrtuje. Razmere ostajajo napete. Eden od razlogov je, da Zahod trdi, da bo beloruska vojska neposredno sodelovala v ruski posebni vojaški operaciji v Ukrajini. Zato smo se dogovorili, da bomo pričeli z nameščanjem skupne regionalne skupine oboroženih sil Belorusije in Ruske federacije," je pojasnil Lukašenko. Nekatere rakete, ki jih je danes nad Ukrajino poslala Rusija, naj bi prišle prav iz Belorusije.
Novinar Guardiana Dan Sabbagh opozarja, da je napad na Kijev očitno politični in ne vojaški odziv, namerni napad na civiliste in civilno infrastrukturo pa vojni zločin. S tem naj bi se tehnica samo še nagnila v prid Ukrajini, ki poziva svetovne veselile, naj se bolj aktivno vključijo v pomoč Ukrajini, in k nujnemu srečanju držav G7. Ruske napade so že strogo obsodile Belgija, Nemčija, Francijam, Velika Britanija, Turčija, Latvija, Poljska, Kanada … Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je na primer tvitnila: "Kar se dogaja v Kijevu, je grozljivo. Kaže, s kakšnim režimom se soočamo: takšnim, ki ne izbira tarč, ki seje teror in smrt med otroke. To je kriminal. Morali bodo odgovarjati. Evropa ne bo pogledala stran."
Po poročanju STA je Bruselj podaljšal začasno zaščito za Ukrajince do marca 2024, obenem se po novem tistim, ki se vrnejo v Ukrajino, ne bo treba odjaviti od začasne zaščite, tako bodo ob vrnitvi v EU znova upravičeni do podpore.
Oglasilo se je tudi slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve: "Slovenija najostreje obsoja podle raketne napade ruske vojske na Kijev in druga ukrajinska mesta. Bombardiranje stanovanjskih zgradb in ubijanje nedolžnih civilistov sta vojna zločina, ki ne smeta ostati nekaznovana."
Janez Lenarčič, evropski komisar za krizno odzivanje, pa je napisal: "Najostreje obsojam ruske napade na ukrajinske civiliste in civilno infrastrukturo. Civilisti in civilna infrastruktura ne smejo biti tarče. Nikoli. Nikjer."
