V ruski elektrarni v bližini finske meje naj bi dnevno sežgali približno 4,34 milijona kubičnih metrov plina, vrednega približno 10 milijonov evrov, kaže analiza družbe Rystad Energy. Gre za plin iz novega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Portovayi severozahodno od Sankt Peterburga. Obrat se nahaja v bližini kompresorske postaje na začetku plinovoda Severni tok 1, po katerem Rusija Nemčijo oskrbuje s plinom.
Strokovnjaki, ki so izvedli analizo, so prve informacije o ruskem sežigu pridobili od finskih državljanov, ki živijo v bližini terminala na drugi strani meje. Ti so na začetku poletja na obzorju uzrli velik plamen. Tudi raziskovalci so po juniju v okolici objekta opazili povečane ravni toplote. V ruskem energetskem velikanu Gazprom, ki je lastnik omenjenega energetskega objekta, se na glede domnevnega sežiga plina niso odzvali.
Sežiganje plina v tovrstnih obratih je sicer običajna praksa, strokovnjake pa je v tokratnem primeru zmedel predvsem njegov obseg. "Še nikoli nisem videla, da bi tako gorelo v terminalu za utekočinjeni zemeljski plin," je za BBC povedala strokovnjakinja za satelitske podatke z univerze Miami v Ohiu Jessica McCarty.
Posledica sankcij?
Po navedbah Marka Davisa, izvršnega direktorja družbe Capterio, ki se ukvarja z iskanjem rešitev za težavo izgorevanja plina na črpališčih, v primeru tega sežiganja najverjetneje ne gre za napako oziroma nesrečo, temveč načrtno dejanje iz operativnih razlogov. "Operaterji se izogibajo ugašanju dejavnosti, saj se bojijo, da bo ponoven zagon obrata tehnično zahteven ali drag, to se najverjetneje dogaja tudi tukaj," je pojasnil.
Nekateri strokovnjaki menijo, da bi lahko bilo sežiganje oziroma izgorevanje posledica tehničnih težav zaradi velikih količin plina, ki bi moral steči po plinovodu Severni tok 1. Obstaja možnost, da so pri Gazpromu želeli pridobiti utekočinjen zemeljski plin, a so naleteli na težave, posledično pa je bila najbolj varna možnost, da plin izgoreva. Dogajanje je lahko tudi neposredno povezano z evropskimi sankcijami. "Tovrstno dolgotrajno izgorevanje lahko pomeni, da nimajo na voljo ustrezne opreme," je dejal Esa Vakkilainen, profesor energetskega inženiringa na finski univerzi LUT. Po njegovih navedbah zaradi sankcij oziroma trgovinskega embarga morda ne morejo proizvesti dovolj kakovostnih ventilov, ki so potrebni pri predelavi plina in nafte. "Morda je kakšen ventil poškodovan, pa ga ne morejo nadomestiti."
Okoljske posledice
Znanstveniki medtem opozarjajo na naraščanje finančnih in okoljskih stroškov tega početja. Zaskrbljeni so tudi zaradi velikih količin ogljikovega dioksida in saj, ki nastajajo kot posledica sežiga, saj bi te lahko pospešile taljenje arktičnega ledu. "Čeprav natančni razlogi za sežiganje niso znani, so količine, emisije in lokacija plamena jasen opomin glede razsežnosti prevlade Rusije na evropskih energetskih trgih," je za BBC poudaril Sindre Knutsson iz Rystad Energy.
Odkar so zahodne države po začetku napada na Ukrajino zoper Rusijo uvedle številne sankcije, je Moskva že večkrat zmanjšala dobavo plina Evropi, ki pa je kljub številnim aktivnostim za diverzifikacijo virov še naprej močno odvisna od ruske dobave.
Gazprom je dobavo plina za 60 odstotkov na 67 milijonov kubičnih metrov zmanjšal že junija, razlog za to pa pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. Konec julija je zaradi popravila druge turbine zmogljivost dobave plina prek Severnega toka znižal na 20 odstotkov.
Gazprom je pred tednom dni sporočil, da bo konec avgusta za nekaj dni spet ustavil dobavo plina po Severnem toku 1. Tudi tokrat so kot razlog za prekinitev navedli vzdrževalna dela.
