Ali so odnosi z javnostmi (PR, piar) zdaj novo orožje v vojni?
Kje pa, to je bil vedno del vojne. Pomislite na Churchilla, Napoleona, Aleksandra Velikega, Julija Cezarja … Vsi so razumeli pomen besed, s katerimi komunicirajo in navdihujejo ter z njimi spreminjajo vedenje ljudi. Zelenski pa je absolutno vrhunski pri uporabi medijev in – s svojo sposobnostjo komuniciranja z zahodnimi mediji – posredovanju svojega sporočila. Vedel je, kako spremeniti javno mnenje. Ključna stvar, ki jo je hotela ukrajinska vlada, je, da vojna ostane na prvi strani časopisov. Kajti ljudje se zlahka začnejo dolgočasiti in gredo naprej k drugim vsebinam.
Je Zelenski vrhunski komunikator tudi zaradi vas?
Ne. On je res naravno nadarjen komunikator.
Kaj je torej bila vaša naloga, kako ste podprli Ukrajino v vojni?
Kmalu po začetku ruske invazije so me prosili, ali lahko pomagam najti PR agencije, ki bi pomagale pri odnosih z javnostjo v imenu ukrajinske vlade. Rekel sem, da se bom potrudil. Malce sem potipal naokrog in hitro spoznal, da so vsi navdušeni želeli pomagati. Odziv je bil res izjemen, tako da smo nazadnje pridobili kar 300 agencij z vsega sveta, ki so brezplačno ponudile svoje usluge! Vpeljali smo tudi ukrajinsko podporno mrežo, ki združuje stvari. V ZDA, Južni Afriki, na Japonskem, v Braziliji, Veliki Britaniji in po evropskih državah so agencije pomagale njihovo sporočilo predajati mednarodnim medijem. Zelo sem ponosen, da smo lahko sodelovali. Sprva sem osebno pomagal, zdaj pa to počne moja ekipa v Londonu.
Kako to vpliva na vojno v Ukrajini?
Za ljudi v Ukrajini je pomembno, da vedo, da imajo podpornike in prijatelje, da se njihov glas sliši. Glavna stvar pa je vpliv na javno mnenje po svetu v prid Ukrajine, s čimer se ustvarja pritisk na vlade, da se postavijo na stran Ukrajincev. Mislim, da je bilo v tej smeri narejeno veliko, ker se je veliko vlad, ne pa še vse, odzvalo s podporo Ukrajini, in to precej bolj, kot je bilo pričakovati.
Je torej Putin podlež ali ima samo slab piar?
Osebno menim, da je Putin nasilen, zloben diktator.
Bi dober piar lahko spremenil to podobo?
Ne. Tudi piar ima svoje meje. Pravimo, da mora biti piar iskren, in Putina bi bilo težko prikazati v dobri luči. Rusija je kot piranja. Z obžalovanjem smo iz piarovske organizacije izključili vse naše ruske člane. Velika večina nima nobenih povezav z rusko vlado in žal mi je teh ljudi, kot tudi pisarne mednarodnih podjetij v Rusiji in njihovih zaposlenih, ki so izgubili službe. A preprosto v tem trenutku z Rusijo ni mogoče opravljati poslov in verjetno bo tako še kar nekaj časa.
Kaj ni žalostno, da peščica ljudi naredi toliko slabega velikemu številu ljudi?
Zelo mi je žal, ker trpijo nedolžni Rusi. A to bi se lahko končalo že danes, z enim samim ukazom enega samega človeka v Kremlju. Diktatorstvo je pač tako: za odločitve velikih mož plačajo največjo ceno mali ljudje.
Če bi izvedeli, da Putin potrebuje piar, kaj bi storili?
Niti v sanjah ne bi delal za tega človeka!
Kako se je piar spremenil v zadnjih sto letih?
Ključni princip je predati jasno sporočilo, novost pa so številni kanali, po katerih se sporočilo posreduje. Družbena omrežja so našo industrijo preobrazila. Zgodbe, ki bi bile včasih kratkega roka, so zdaj izjemno dolgožive. Težavo prinašajo tudi družbena omrežja. Namenoma sledim ljudem, s katerimi se ne strinjam, in berem časopise, ki imajo drugačne politične nazore od mojega. Kajti res lahko se je pogovarjati z ljudmi, ki se strinjajo s tabo. V tem je težava družbenih omrežij – da ustvarijo mehurčke, ki niso dobri, saj izključujejo vse drugače misleče.
S tem da sledite ljudem z drugim mnenjem, pa ostajate odprti?
Res je. Sem član konservativne stranke, a sledim tudi levi usmeritvi, da v življenju ohranjam ravnovesje. Kmalu po tistem, ko smo objavili, da delamo za Ukrajino, je mož po imenu Dan Coehn iz Washingtona objavil na spletni strani consortiumnews.com članek o meni in naši mreži, v katerem je zapisal, da sem neonacist, ki dela za CIO. Povzeli so ga na številnih portalih in ruska vlada je celo zapisala, da bom čutil posledice. Enako je storila tudi ruska ambasada v Veliki Britaniji. A to so bile lažne novice, ki dobro prikazujejo vojno dezinformacij. Zato je v medijih pomembna točnost! Njegov članek je komentiralo veliko ljudi, ki so menili, da je resničen. Posredovan je bil kot analiza nekega super inteligentnega moškega, in ker je iz Washingtona, so bili ljudje prepričani, da zagotovo drži.
Mediji so za piar zelo pomembni. Kaj menite, da se bo zgodilo s tiskom ob čedalje večji pomembnosti interneta oziroma videovsebin?
PR industrija ga potrebuje, a tisk se mora odločiti, kako bo prodajal svoje vsebine: bodo vse zgolj tiskane ali bodo vsebine tudi na spletu (za plačilo). Daily Telegraph, ki je zelo konservativen časopis, je na primer prejšnji mesec dosegel rekordne naklade, pa nihče ne ve, zakaj. Meni se še vedno zdi lepo, da zjutraj prebereš časopis. Tisk se mora odločiti, kakšen model si želi.
Pa je na trgu še vedno prostor zanj?
Absolutno. Prispevki, ki so največ vredni, so dejansko še vedno v tiskanih časopisih.
Danes se za novinarje predstavljajo tudi ljudje, ki načrtno širijo lažne novice, čeprav je prav resnica bistvo novinarstva. Se vam ne zdi, da bi bilo treba po vsem svetu sprejeti stroge zakone, ki bi kaznovali tiste, ki laži predstavljajo kot resnico?
To je zelo težko, ker bi bilo treba definirati, kaj so laži. Benigno diktatorstvo je privlačno, a diktatorstvo redko ostane benigno, zato se mi zdijo taki ukrepi vedno dvorezni. Je pa tako, da lahko sami izbiramo boljše vire informacij – sam recimo bolj zaupam britanski vladi kot Putinovi.
