Povprečna mesečna bruto plača je bila marca letos skoraj enaka kot pred letom, medtem ko so se dobrine letos občutno podražile. Ob hudih podražitvah večine dobrin moramo torej znati preživeti z enako plačo.
Slovenija je imela maja enako inflacijo kot Nemčija ter nekoliko višjo od povprečja v območju evra. Cene življenjskih potrebščin so bile za 8,1 odstotka višje kot maja lani. V 90. letih prejšnjega stoletja je sicer Slovenija po podatkih statistikov beležila še veliko višje letne stopnje inflacije, ki so bile pogosto več kot 10-odstotne.
Tako visoko letno stopnjo inflacije, kot je bila maja letos, pa so na statističnem uradu nazadnje izmerili februarja 2002. A kot so dodali, so bile stopnje v 90. letih prejšnjega stoletja še veliko višje. Zadnjič se je to zgodilo septembra 1997, ko je bila letna stopnja inflacije 10,1-odstotna.
Od uvedbe evra je sicer gibanje cen v Sloveniji in celotnem evrskem območju zelo podobno. Na statističnem uradu za primerjavo letnih rasti cen na območju EU uporabljajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Po prvih ocenah je bila letna stopnja inflacije maja 2022 v evrskem območju 8,1-odstotna, v Sloveniji pa 8,7-odstotna. Enako inflacijo so imeli v Nemčiji.
Skok cen najvišji pri gorivih in hrani
Najvišjo inflacijo so izmerili v Estoniji (20,1-odstotno), Litvi (18,5-odstotno) in Latviji (16,4-odstotno), najnižjo pa na Malti (5,6-odstotno) in v Franciji (5,8-odstotno). Tudi na ravni evrskega območja so se v enem letu najbolj podražili energenti, za 39,2 odstotka.
Najbolj so se v zadnjem letu podražila goriva in hrana. Zemeljski in mestni plin sta se podražila za 59 odstotkov, kurilno olje za 43 odstotkov, daljinsko ogrevanje prav tako za 43 odstotkov. Nekoliko manj so se dvignile cene trdih goriv, v enem letu za 24 odstotkov. Pri pogonskih gorivih so statistiki izmerili 41-odstotno podražitev dizla in 35-odstotno podražitev bencina.
Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olja in maščob, za 25 odstotkov; v tej skupini se je jedilno olje podražilo za 50 odstotkov. Po podobni stopnji so se podražili izdelki iz žit, za 23 odstotkov, od tega kruh za 21 odstotkov. Omenimo tudi najemnine ter cene storitev vzdrževanja in popravila stanovanja, ki so se zvišale za 19 odstotkov, električarji pa so svoje storitve podražili za 22 odstotkov, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs).
Negativna rast plače
Pozitivna realna rast plač pomeni, da so se plače zvišale bolj (po višji stopnji) kot cene. Od leta 2015 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji večinoma rasla hitreje od cen življenjskih potrebščin. Od januarja 2015 do oktobra 2021 so se plače na letni ravni realno zmanjšale le petkrat: novembra 2016 (za 0,1 odstotka), februarja 2017 (za 1,7 odstotka), aprila 2017 (za 0,5 odstotka) ter septembra 2018 in marca 2020 (obakrat za 0,2 odstotka). Od novembra lani do marca letos pa je bila letna realna rast bruto plače vsak mesec negativna. Marca letos je bila povprečna mesečna bruto plača tako za 5,2 odstotka nižja kot leto prej.
Pridobili so tudi gostinci
V javnem sektorju so se bruto plače v primerjavi s prejšnjim marcem zmanjšale za 13 odstotkov, kar je v veliki meri povezano z ukinitvijo tako imenovanih covidnih dodatkov, v zasebnem sektorju pa so se zvišale za 0,2 odstotka. Pregled po dejavnostih kaže, da so se plače realno najbolj zvišale v gostinstvu, za šest odstotkov, kar je predvsem posledica odprave omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo.
Nominalno, to je brez upoštevanja rasti cen, je bila povprečna mesečna bruto plača marca 2022 skoraj enaka kot pred letom dni; v javnem sektorju se je znižala za 8,3 odstotka, v zasebnem pa se je zvišala za 5,6 odstotka.
Slovenska podjetja in potrošnike statistiki vsak mesec povprašajo tudi o pričakovanjih glede gibanja cen. Maja je zvišanje cen pričakovalo 67 odstotkov gradbenih podjetij, 55 odstotkov predelovalnih podjetij, 50 odstotkov podjetij v trgovini na drobno in 33 odstotkov storitvenih podjetij. Med potrošniki jih je 30 odstotkov pričakovalo rast cen po enaki, 57 odstotkov pa po višji stopnji kot v prejšnjih 12 mesecih. Vrednosti kazalnikov o pričakovanem gibanju cen za vsa področja letos dosegajo najvišje ravni, odkar izvajajo ta raziskovanja.
Koliko smo zapravili
V eni od trgovin priljubljene trgovske verige smo včeraj opravili nakup živil, ki jih uporablja skoraj vsako gospodinjstvo. V košarico smo zložili meso, nekaj mlečnih izdelkov, sadja in drugih izdelkov. Ker smo želeli aktualne cene primerjati s cenami iz prejšnjih let, in sicer z lanskimi in tistimi iz leta 2018, smo jih za omenjeni leti poiskali v podatkovni bazi Sursa, kjer so objavljene povprečne letne drobnoprodajne cene po posameznih živilih.
Za nakup smo včeraj porabili 108,57 evra. Izbor živil in njihove cene si lahko ogledate v tabeli. Za enaka živila v enakih količinah bi, upoštevaje podatke s Sursa (povprečne letne drobnoprodajne cene), lani plačali 64,79 evra, kar je 43,78 evra manj, kot smo zapravili mi ob včerajšnjem nakupu. V primerjavi z lani smo torej letos odšteli za kar 70 odstotkov več!
Če pa včerajšnji nakup primerjamo z letom 2018 in takratnimi povprečnimi letnimi drobnoprodajnimi cenami, objavljenimi na Sursu (ponovno gre za povprečne letne drobnoprodajne cene), smo včeraj odšteli kar 50,8 evra več kot leta 2018, ko bi nas košarica z enako vsebino stala 59,53 evra.
