Novice Svet24

Maja lani je ameriški finančni sklad Apollo Global Management podpisal pogodbo o prodaji Nove KBM, druge največje slovenske banke. Njen kupec je madžarska banka OTP.

Skoraj milijardo evrov vreden posel, s katerim bi OTP postala največja bančna skupina v Sloveniji, pa mora pridobiti še soglasje regulatorjev. Toda Madžarom bi lahko načrte pri nas otežila vojna v Ukrajini.

V letu dni od podpisa pogodbe Madžari še vedno niso dobili zelene luči za nakup. Zdaj bi se lahko postopki dodatno zavlekli. O primernosti lastnikov sistemskih bank, med katere spada tudi Nova KBM, v Sloveniji namreč odloča Evropska centralna banka (ECB), ki pri tem sodeluje z Banko Slovenije, regulatorjem domačega bančnega trga. S februarjem, ko je izbruhnila vojna v Ukrajini, je ECB pod poseben drobnogled vzela banke, ki so tesno povezane z Rusijo. To pa bo po naših zanesljivih informacijah vplivalo tudi na ugotavljanje primernosti OTP kot lastnika Nove KBM.

Pojasnilo SKB

Skupina Kafijat, ki ima v lasti 7 procentov delnic OTP, je v lasti Ruslana in Timurja Rahimkulova, oba sta madžarska državljana. Medget Rahimkulov, omenjen v članku, ni lastnik skupine OTP.

V upravnem odboru in nadzornem svetu skupine OTP ni predstavnikov, ki bi bili pooblaščeni ali povezani s skupino Kafijat.

Če bi namreč OTP dobila soglasje za nakup, bi pomemben del bančnega sistema v Sloveniji – ob Novi KBM še nekdanjo Abanko in SKB banko – obvladovala skupina, ki ima še vedno tesne vezi z Rusijo. Iz te države prihaja drugi največji posamični lastnik OTP, ruski oligarh Megdet Rahimkulov, nekdanji vodja predstavništva Gazproma na Madžarskem, ki je imel vrsto let odlične zveze v Kremlju. Prav tako naj bi bili v Frankfurtu, kjer je sedež ECB, pozorni na visoko izpostavljenost OTP na ukrajinskem in ruskem trgu, ki so ga močno prizadele mednarodne sankcije.

Kaj pravi Banka Slovenije

STA

Na vprašanje, ali se pri ugotavljanju primernosti imetnikov kvalificiranih deležev v slovenskih bankah zaradi sankcij in novih mednarodnih razmer presojajo tudi njihove povezave z Rusijo, na Banki Slovenije odgovarjajo, da »se pri presoji upošteva več meril, ki jih določa zakon o bančništvu, v katerega je prenesena direktiva o kapitalskih zahtevah«. »Eno izmed meril se nanaša na presojo ugleda potencialnega bodočega kvalificiranega imetnika, pri čemer se ustrezno upoštevajo tudi omejevalni ukrepi,« so pojasnili. 

»V trenutnih razmerah obstajajo poleg običajnih poslovnih tveganj dodatna tveganja, povezana s sankcijami, ki jih je uvedla EU in s tem tudi Slovenija. Kot pomembno tveganje Banka Slovenije ocenjuje negotovost v obliki sprejemanja dodatnih sankcij, ki bi lahko posredno vplivale na zmožnost banke pri zagotavljanju kapitala oziroma na dodatno operativno tveganje zaradi nejasnosti pri realizaciji ukrepov v praksi,« so potrdili na Banki Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle.

Po uradnih podatkih ima Rahimkulov v lasti dobrih sedem odstotkov delnic banke OTP. Obvladuje jih prek podjetja Kafijat, ki je že vrsto let med večjimi delničarji madžarske energetske družbe Mol, največjega posamičnega lastnika OTP. Kolikšen delež banke je dejansko pod nadzorom Rahimkulova in članov njegove družine, iz javno dostopnih virov ni mogoče ugotoviti. OTP namreč v poročilih razkriva le posamične imetnike, ki imajo v lasti vsaj pet odstotkov delnic. 

Kdo je ruski oligarh v lastništvu OTP?

STA

Rahimkulov za zdaj ni na seznamu oseb, proti katerim sta Evropska unija in ameriško finančno ministrstvo uvedla finančne sankcije. Toda gre za oligarha, ki je po ugotovitvah Američanov blizu Vladimirju Putinu. V 90. letih prejšnjega stoletja je bil solastnik skupnega podjetja, ki sta ga ustanovila Gazprom in Mol. Od Gazproma je odkupil madžarsko banko AEB, ki jo je leta 2007 prodal, s tem denarjem pa kupil delež v OTP. Rahimkulov ima v lasti tudi delnice VTB, ki je na seznamu sankcij.

V začetku marca je sicer predsednik uprave OTP Sandor Csanyi poudaril, da so delničarji banke člani družine Rahimkulov, ki so madžarski državljani, zato »jih ne dojema kot vlagatelje iz Rusije«. Toda lastništvo banke ni edina težava Madžarov. Dodatno tveganje OTP je namreč izpostavljenost do Ukrajine in Rusije.

Po podatkih s konca lanskega leta ima v Ukrajini »ujetega« za 2,5 milijarde evrov premoženja, kar je 3,6 odstotka njene celotne bilančne vsote. Ob tem je delež kapitala, ki ga lahko izgubi zaradi vojne v Ukrajini, še višji in presega pet odstotkov. Le nekoliko manj premoženja ima v Rusiji. Gre za okoli dve milijardi evrov, pri čemer je kapitala za dobrih 600 milijonov evrov, gledano na ravni skupine to pomeni osemodstotni delež. V primeru najslabšega možnega scenarija bi lahko torej OTP ostala brez skoraj desetine premoženja in kar 13 odstotkov celotnega kapitala. Poleg tega skupina samo v Rusiji ustvari okoli osem odstotkov svojega dobička.

Nova tveganja

Velik negativni pritisk na rezultate OTP predstavljajo tudi ukrepi, ki jih je na zanjo največjem, madžarskem trgu sprejel predsednik vlade Viktor Orban. Ta je tik pred majskimi volitvami omejil obrestne mere za hipotekarne kredite za fizične osebe do konca junija. Z drugimi besedami, variabilne obrestne mere je na škodo bank spremenil v fiksne. To je naredil zato, ker je madžarska centralna banka zaradi inflacije zvišala obrestne mere bolj, kot je bilo pričakovano. 

Reuters

V sredo je sledil nov udarec. Eden prvih ukrepov po razglasitvi izrednega stanja zaradi vojne v Ukrajini je uvedba posebnega davka na dobiček velikih podjetij. »Velike banke in multinacionalne družbe žanjejo ekstra dobičke zaradi naraščajočih cen in obrestnih mer,« je opozoril Orban. Zbrani denar bodo porabili za subvencioniranje cen energije in razvoj oboroženih sil.

Dodatno negotovost za nakup predstavlja zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki ga je februarja letos, sedem mesecev po podpisu pogodbe o prodaji Nove KBM, sprejela zdaj že nekdanja sestava državnega zbora. Ta določa, da morajo banke v dveh mesecih z aneksi na deset odstotkov omejiti najvišjo dopustno spremembo valutnega tečaja v posojilnih pogodbah v švicarskih frankih, ki so jih banke s posojilodajalci sklenile med letoma 2004 in 2010. Ustavno sodišče je izvajanje zakona na zahtevo bank zadržalo, britanski časnik The Financial Times pa je pred časom med bankami, ki bi jih zakon najbolj prizadel, navedel tudi OTP. Iz Nove KBM so takrat sporočili, da imajo odprtih še slabih 900 takšnih pogodb, in poudarili, da »banka zaradi spremembe tečaja ni imela koristi«.