Novice Svet24

"Aprila 2014 je Rusija dejansko vstopila v vojno z Ukrajino. Opozoriti želim, da to ni naša prva vojna z Rusijo in tudi ne zadnja. Vojne še bodo, veliko jih bo, čez 50, 100, 150 let. Ukrajina ima pač to nesrečo, da je soseda Rusije. Smo močan narod. V zadnjih desetletjih se je kljub temu veliko spremenilo na bolje."

Svet24

Kdaj in kako vas je pot zanesla v Slovenijo?
Že v srednji šoli sem si želel, da bi lahko študiral v tujini. Pri odhodu so mi veliko pomagali predvsem starši. Nisem točno vedel, kam bi odšel. Zbral sem informacije, našel pomoč in se na koncu odločil za Slovenijo. Kar dolgo sem izbiral fakulteto, odločil sem se za Fakulteto za turistične študije v Portorožu. Živim sicer v Piranu.

Vam je všeč slovenska obala?
Zelo. Tukaj sem že približno štiri leta. Ko sem prišel v Slovenijo, sem sicer najprej v Ljubljani en mesec obiskoval tečaj slovenščine. Ni bilo lahko.

Vam je pri učenju slovenščine pomagal materni jezik …
Bi, če bi znal ukrajinsko, ker je bolj podobna slovenščini, vendar sem doma iz pretežno rusko govorečega dela Ukrajine.

Doma ste iz Harkova.
Ja, v tem delu blizu Rusije večina govori rusko.

Kako je na vas vplivala vest o ruski invaziji na Ukrajino?
Po pravici povedano že dva meseca nisem bil na faksu, čaka me še diplomska naloga… Po ruskem napadu se težko osredotočim na študij.

Vaša družina je še vedno v Harkovu?
Del sorodnikov in družine je ostal, nekateri so v prvih tednih po izbruhu vojne odšli v Španijo, nekateri v Nemčijo. Imam pa v Harkovu še vedno veliko prijateljev.

Kako je bilo ob izbruhu vojne, kako so napad doživeli vaši sorodniki?
Bilo je zelo težko. Ob petih ali šestih zjutraj me je klicala mama. Nič ni rekla, zdelo se je, da teče. Takoj sem razumel, kaj se dogaja, čeprav so se še en dan prej hecali, da Rusi ne bodo napadli. Podobna situacija se je namreč pripetila pred približno enim letom, ko sem hotel oditi na obisk v Harkov. Starši so mi rekli, počakaj malo, mogoče bo vojna, na meji je ruska vojska. Ampak takrat ni bilo nič iz tega. Zato smo tudi tokrat upali, da ne bo vojne.

Kakšno je stanje v zadnjih dneh, kako se prebijajo vaši sorodniki, prijatelji, ki so ostali v Harkovu?
Večina svojcev je zapustila Harkov, ker je tam zelo nevarno. Oče je odšel v osrednji del države, stari starši na zahod.

Svet24

Harkov je milijonsko mesto. Ga lahko na kratko opišete?
Ko sem te dni gledal fotografije in videoposnetke iz meni ljubega Harkova, sem bil prijetno presenečen, kako dobro mesto izgleda celo po bombardiranju. Pohvaliti moram uslužbence, ki skrbijo, da mesto kljub nenehnemu bombardiranju ne zgleda nič slabše od kateregakoli drugega mirnega mesta v Rusiji. To je res naša posebnost, da tudi med vojno živimo dostojno in spoštujemo sebe, svoje mesto, zgodovino tega mesta, skrbimo za mesto in ga tako rekoč moralno podpiramo.

Harkov je sicer rusko govoreče mesto z ukrajinskim mišljenjem, mentaliteto. Ko so leta 2014 Putinu naklonjeni prebivalci v Lugansku in Donecku dovolili, da pridejo ruski vojaki, so bili tudi v Harkovu podobni poskusi. Na proruskih shodih so izobesili rusko zastavno na glavnem trgu, vendar je bila na koncu velika večina prebivalcev proti. Harkov ni dovolil prihoda ruski vojski. Ruska propaganda tam ni uspela, čeprav praviloma uspeva v rusko govorečih predelih. Sicer pa sem bil v Harkovu nazadnje septembra lani. Veliko je zastav EU, povsod se izpostavlja, da je Harkov ukrajinsko mesto, evropsko mesto. Imeli smo tudi jumbo plakate, na katerih je pisalo, da je Krim del Ukrajine.

Profimedia

Koliko pa je (bilo) ruske propagande v Ukrajini? Kako sami filtrirate informacije, kako ločujete fake news od verodostojnih vesti?
Mislim, da hitro zaznam, ko gre za rusko propagando. Pri tem mi pomaga tudi znanje ruščine. Prepoznati je treba slog, tvorbo stavkov, uporabljajo namreč precej preprost besednjak, bistveno je poznavanje zgodovine. Ko Putin trdi, da je Ukrajino ustvarila Rusija pod vodstvom Lenina, bi moral vsakdo vedeti, da to ne drži.

Poznate ljudi, ki vztrajajo pri ruski verziji resnice?
Ruska propaganda je bila v zadnjem desetletju najmočnejša v Lugansku in Donecku. Toda tudi znanci mojih staršev, ki živijo v Harkovu, so podpirali Putina. Vseskozi so trdili, da bo ob prihodu ruskih vojakov življenje bolje za vse. Vrsto let so slepo verjeli, da Ukrajina potrebuje močnega predsednika, kot je Putin. In zdaj so prav njim Rusi zbombardirali hišo.

Zdaj so spregledali?
Ne. Ostali so brez vsega in še vedno podpirajo Putina. Tudi sam imam nekaj znancev iz Krima, ki ne verjamejo, kaj se dogaja v Ukrajini.

Kaj menite glede pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Lahko kmalu pride do pogovorov med ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom?

Zelenski je večkrat poudaril, da si želi pogovorov, da si želi mir. Toda ruska stran tega noče slišati. Dvomim, da od ruske delegacije, ki je udeležena na pogajanjih, prejme Putin celotno sliko dogajanja.

Svet24

Je vojaška pomoč Zahoda zadostna?
Veliko mest je povsem uničenih. Evropa je po mojem mnenju prepozno vojaško podprla Ukrajino. Že leta 2014 bi morala uvesti strožje sankcije proti Rusiji.

Na Zahodu obstaja bojazen, da bi lahko ob zaprtju zračnega prostora nad Ukrajino ali še izdatnejši vojaški pomoči prišlo do eskalacije konflikta, vedno je v zraku tudi grožnja uporabe jedrskega orožja.
Veliko ljudi ne razume, da ne rabimo Natovih vojakov. Nujno pa potrebujemo orožje in drugo vojaško opremo. Skoraj vso svojo zgodovino smo se borili, ne le za Ukrajino, ampak tudi za Evropo. Vedno ko je Rusija napadla Ukrajino, smo se uprli. Razumemo, da bi ob vpletenosti Natovih sil prišlo do 3. svetovne vojne, rabimo pa orožje. Težko se obranimo pred ruskimi letalskimi napadi, tu je največji vojaški minus Ukrajine.

Če bo v prihodnosti Ukrajina postala članica EU, bo soseda še zmeraj Rusija, Moskva bo zmeraj bližje od Bruslja.
Na žalost.

Odnosi bodo verjetno morali biti nekoč čim boljši.
S takšno državo, kot je Rusija, ne more biti dobrih odnosov.

Trenutno?
Ne le trenutno. Ne verjamem, da bi lahko imeli dober odnos z Rusi. Kako lahko imate normalen odnos z ljudmi, ki pridejo v vašo državo z orožjem in tanki, ubijajo in posiljujejo ženske?

Kako pa gledate na protivojne proteste v Moskvi, na protestnike proti Putinu? Z njimi bi lahko sedli za mizo in se prijateljsko pogovarjali?
Ne, z Rusi se ne morem več pogovarjati.

Tudi z nekom, ki nasprotuje Putinu?
Tudi s temi ne. Razumeti moramo, da ne gre le za Putina in njegovo kliko. Minili sta vojni v Čečeniji, v Gruziji, sredi Moskve so ubili opozicijskega politika Borisa Nemcova, zastrupili Andreja Navalnega, ruska družba pa se ni zganila in se še zdaj ne. Nemo spremljajo dogodke. Ne razumejo, da imajo moč, da bi prinesli spremembe. Ko novembra 2013 ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ni podpisal sporazuma o približevanju Ukrajine Evropski uniji, so izbruhnili obsežni protesti, tako imenovana Majdanska revolucija. Naredili smo vse, kar je bilo mogoče, policisti so streljali na protestnike in jih veliko ubili, toda na koncu je Janukovič zbežal iz države. Kaj pa so naredili Rusi? Ne dovolj! Če bi se zganili v tako velikem številu, kot smo se v Ukrajini, bi v Rusiji padel režim.

Hipotetično. V Rusiji se izvedejo demokratične volitve. Je potem možen dialog?
Dvomim, da bi se danes kaj spremenilo, ne verjamem več, da lahko izpeljejo demokratične volitve. Če Putin odide, pride najverjetneje na oblast nekdo drug, ki bo pod njegovim vplivom, mlajša verzija Putina. Med Ukrajino in Rusijo dolgo ne bo normalnih odnosov.

Pa če bi prišel na oblast Navalni?
Nekoč so Navalnega v enem od intervjujev vprašali, če bi nekega dne postal predsednik, ali bi vrnil Krim Ukrajini? Navalni je z nasmehom odvrnil: »Je Krim sendvič s klobaso ali kaj podobnega, da ga menjate sem in tja? Evo, jaz ne mislim tako.«

Profimedia

Pa se dotakniva še druge pereče problematike, ki je povezana z vojno. Begom ukrajinskih državljanov in državljank iz domovine na Zahod. Kako je poskrbljeno za vaše rojake v Sloveniji?
Zelo dobro. Hvaležen sem za podporo, ki jo nudi slovenski narod. Nikoli ne bom pozabil, kaj vse naredijo za nas. Veliko. Tudi sam pomagam na Obali, kjer zbiramo in delimo pomoč beguncem.

So kakšne težave?
Niti ne. Omenil bi le tole. V teh štirih letih sem spoznal stanovanjsko problematiko v Sloveniji. Težko je priti do stanovanja po dostopni ceni. Nekateri Ukrajinci, ti so v manjšini, žal tega ne razumejo. Zahtevajo nekoliko preveč. Včasih me je kar malo sram. Zavedati se je treba, da so tukaj prijazno sprejeti, dobijo streho nad glavo in hrano, pretirane zahteve niso na mestu. Nekateri Slovenci nudijo tudi brezplačne nastanitve. Tako so na primer sprejeli mojo mamo, ki lahko brezplačno biva do konca vojne.

Mogoče se nekateri ne zavedajo, kako slaba je stanovanjska politika v Sloveniji.
Nimajo veliko denarja, ne vedo, kako visoke so najemnine v Ljubljani.

Nekateri Ukrajinci se že vračajo v domovino. Se bo večina vrnila?
Res je, vračajo se, saj močno pogrešajo domovino. Toda Slovencem se ni potrebno bati, da bi veliko Ukrajincev ostalo v Sloveniji. Mislim, da se jih bo okoli 90 odstotkov vrnilo domov. Moja mama želi čim prej domov. Vsak dan joče in se želi vrniti. Oče je tako ali tako ostal v Ukrajini. Tudi sam sem razmišljal… mogoče se bom tudi sam vrnil v Ukrajino. Ampak trenutno težko načrtujem dolgoročno. V Sloveniji poskušam storiti čim več dobrega za Ukrajino, od pomoči beguncem, do organizacije shodov in opozarjanja na rusko propagando.