Zaradi trditve, za katero sedaj vemo, da popolnoma drži, si nekdanjega predstojnika oddelka za raziskave na področju zdravstvenih ved in predavatelja na belgijski Univerzi za uporabne znanosti in umetnost PXL Sama Brokkena nihče več ni upal zaposliti. Kljub referencam in znanju in četudi bi si ga v resnici želeli. Potem ko so ga odpustili, si tudi nobeden od njegovih kolegov ni več upal javno izražati dvoma ali se spraševati o smiselnosti cepljenja ter covidnih ukrepov. Brokken je službo naposled našel v Indiji.
Na razpravo so bili povabljeni tudi predstavniki NIJZ, ministrstva za zdravstvo ter Javne agencije za medicinske pripomočke in zdravila, a jih ni bilo.
Se je pa odzval splošni zdravnik iz Anglije Malcolm Kendrick, ki se na svojem blogu in v knjigah loteva »prepovedanih« zdravstvenih vprašanj, gostujoči pisec je bil tudi v Guardianu (a ne o covidu), bori se proti vsesplošni medikalizaciji družbe. Njegovo glavno področje so bolezni srca in ožilja, vaskulitisu se posveča tudi v novi knjigi. »Ko se je pojavil covid, smo hitro spoznali, da vpliva na kardiovaskularni sistem, zato sem vedel, da lahko tudi zaradi cepljenja pride do krvnih strdkov in miokarditisa. Že na začetku sem izrazil zaskrbljenost in jo pojasnil, vendar so mi odgovorili, da je to brez zveze. Ampak pozneje smo videli, da se te težave dejansko pojavljajo, in ker imamo opravka z novim cepivom, moramo biti res previdni. Po pregledu obstoječih raziskav cepiva Pfizer je jasno, da so prezrli precej varnostnih dejavnikov, zato sem ves čas vztrajal, da ne smemo prikrivati stvari in da moramo pričakovati tudi škodo – če ne bomo zares previdni. Sedaj že obstajajo podatki, da lahko, posebej pri mladih, s cepivi povzročimo miokarditis, ob čemer vemo, da je stopnja tveganja za hujšo obliko covida pri mladih manjša.«
Nekaj je narobe
Profesor dr. Sam L. Brokken je povedal, da je ameriško sodišče od Pfizerja zahtevalo dokumente o stranskih učinkih. »Poročilo, ki zajema zgolj tri mesece cepljenja s cepivom RNK, obsega 55.000 strani. V njih je zavedenih 1232 smrti in 42.000 resnih stranskih učinkov. Mar ni etično, da se ob tem vprašamo, kako je mogoče, da podjetje s takimi podatki ne ustavi cepilne kampanje? In ne začne resne raziskave o tem, kaj se dogaja? Zdaj na podlagi več raziskav vemo, da cepiva ne preprečujejo novih okužb, kot so nam obljubljali. Vemo, da zaradi covida ljudje še vedno umirajo. Nekaj je narobe.«
Ob tem je poudaril, da že več kot leto dni vemo, katere so ranljive skupine – ljudje s čezmerno telesno težo, diabetesom in starejši. »Zato bi morali za cepljenje naslavljati predvsem te ljudi – cepivo jim lahko reši življenje. Zakaj bi cepljenje vsiljevali mlajšim od 60 let? Nemška študija je, na primer, pokazala, da je med otroki pod 11. letom 0,0009-odstotna umrljivost (bolezen je bila usodna za otroke s pridruženimi boleznimi). Pa poglejmo še študijo o miokarditisu v ZDA med cepljenimi s cepivi RNK: v starostni skupini 12–15 let je to obolenje poraslo za trikrat, pri 17-letnikih za petkrat, pri 20-letnikih pa za dvakrat. Zakaj torej cepiti mladostnike, če niso rizična skupina za težji potek bolezni, in jih izpostavljati miokarditisu? Vem, da bom na to dobil pripombo, češ kaj pa dolgi covid pri mladostnikih. To je res, tudi mladi imajo lahko posledice zaradi tako imenovanega dolgega covida, ampak med sto okuženimi s koronavirusom jih bo zgolj nekaj potencialno razvilo dolgotrajne težave. Če pa cepimo vse, povečujemo nevarnost za obolevnost z miokarditisom.« Prepričan je, da bi se za cepljenje morali odločati na podlagi informiranosti in posveta z osebnim zdravnikom.
Stopimo korak nazaj
Brokkena skrbi, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih, ko bo na trg prišlo cepivo za različico omikron. »Krasno bi bilo, če bi cepivo preprečevalo prenos okužb – takrat bi se strinjal s prevzemanjem rizika zaradi cepiv, saj bi lahko onemogočili virus, kot lahko to storimo s cepivi proti otroški paralizi, na primer. Pri virusu, ki mutira in ima že več kot 100.000 različic, pa je cepivo neučinkovito – z njim problema ne bomo rešili. Danes vemo veliko, zato je treba stopiti korak nazaj in analizirati, kaj tvegamo in kaj pridobimo. Cepljenje celotne populacije s številnimi poživitvenimi odmerki ni smiselno. Saj sploh ne vemo, kakšni bodo dolgoročni in kratkotrajni učinki. Bojim se, da bomo to spoznavali šele v prihodnjih letih.«
Brokken je opozoril, da je vsake štiri leta epidemija gripe, ob čemer poraste smrtnost, sledi leto, ko se skok v krivulji smrtnosti kompenzira, v naslednjih treh ali štirih leti ni presežne smrtnosti, nato udari spet nova epidemija gripe ... »Česar se bojim sedaj, je, da bodo sledila tri ali štiri leta s presežno smrtnostjo. Nizozemska raziskava je namreč že dokazala, da RNK-cepiva zatrejo naravni imunski sistem in ga naredijo ranljivejšega za bakterijske infekcije. To me še posebej skrbi, če bomo cepljenje ponavljali – odprli bomo Pandorino skrinjico. Tako hiper pripravljen imunski sistem se ne bo ustrezno odzival na nove različice virusa. Mislim, da smo na napačni poti.«
Pri starejših ni dvoma – cepivo pomaga
Brokken je povedal tudi to, da je pred dvema mesecema eden od evropskih poslancev zahteval podatke o stranskih učinkih cepiv v zadnjih dvajsetih letih ter z njihovo analizo ugotovil, da v 20 letih nismo poročali o toliko stranskih učinkih vseh obstoječih cepiv skupaj kot v covidnem obdobju. »To je problem. Kdaj bomo začeli raziskovati to?«
Enako se sprašuje tudi dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki je s svojimi študenti izpeljal obsežno raziskavo o odnosu do cepljenja (objavljena v znanstvenem časopisu Vaccines). On sicer o učinkovitosti cepiv ne dvomi. »Ne nazadnje to potrjuje stanje v domovih za starejše, ki so z 90-odstotno precepljenostjo postali varna cona. Za starejše ni dvoma – cepivo pomaga. Dvom pa ostaja o tem, v kolikšni meri je cepivo koristno za mlajšo populacijo. Zagovarjam raziskavo zapletov po cepljenju.«
Izdajalci
Javne debate, kjer se preizprašujejo o koristih cepljenja, pri nas niso zaželene, tudi novinarji smo hitro označeni kot podpihovalci proticepilstva, sejalci dvoma, povzročitelji zmede pri ljudeh in smo sokrivi za ogrožanje človeških življenj. Tudi moderator razprave, radijski novinar Franci Pavšer ml., je omenil, da si bo zaradi tega sodelovanja verjetno nakopal kakšno težavo ali vsaj opazko.
Zdravnik Malcolm Kendrick čuti pritisk in cenzuro nad vsemi, ki se sprašujejo o pravilnosti ukrepov in cepljenja. »In ni hujšega za načenjanje zaupanja, kot je cenzura nad vsakim, ki ima drugačen pogled. Takoj ga označijo in obravnavajo kot izdajalca, ki ga je treba utišati. Znanost je zelo pomembna in drugačni pogledi so tudi pomembni – sam nisem izgubil službe kot dr. Brokken, sem pa na svoj račun slišal veliko pripomb in pozivov, da bi me bilo treba utišati. Ljudje govorijo o nasprotnikih cepljenja, medtem ko bi morali govoriti tudi o gorečih podpornikih cepljenja. Kritično mišljenje se je izgubilo, kar je zelo čudno. Saj ne vemo, kakšni so dolgoročni učinki RNK-cepiv. Preprosto ne vemo! Moramo se ustaviti in analizirati zadeve. Ampak imam občutek, da tega ne bomo doživeli. Cenzura je grozna in živimo v postznanstvenem svetu – predvsem kar se tiče cepiv. Želim si zanesljivih podatkov, analize o tem, kaj smo se naučili, kaj naredili narobe, in da bi se o tem iskreno pogovorili. A v tem trenutku živimo v svetu, kjer se bojimo, da nam bo na vrata potrkala inkvizicija. Kot da hočejo, da zanikamo dejstva, ki bodejo v oči. Ne vem, kako naj vam opišem trenuten svet! Res je zelo skrb vzbujajoče.«
Brokken zagovarja tudi širši pristop k reševanju te epidemije, saj ne moremo za ves svet, ki je tako raznolik, uporabljati ene rešitve. Kolateralna škoda je lahko prevelika.
Zdravnik Novaka Đokovića
V razpravi je sodeloval tudi Igor Četojević, splošni zdravnik enega najbolj znanih bolnikov – svetuje teniškemu igralcu Novaku Đokoviću. Četojević meni, da so cepiva minsko polje, saj nikoli ne vemo, kdaj bo katero eksplodiralo oziroma povzročilo škodo. »Pri svojem delu se srečujem z osebami, ki imajo težave zaradi cepljenja. Predvsem ne poznamo dolgoročnih učinkov RNK-cepiv. Za njimi stoji znanost, a ta izraz se izrablja, saj nimamo neodvisnih znanstvenikov. Zakaj se ne upošteva tudi znanstvenikov, ki niso del prevladujoče strukture? Zato ljudje izgubljajo zaupanje – ker ne vedo, komu naj verjamejo, ali naj sploh komu zaupajo?«
