Nehammerjev obisk je naletel na precej kritik tako v Avstriji kot drugje v Evropski uniji, zlasti na vzhodu. Avstrijske oblasti so sicer pojasnile, da želi Putina pozvati k premirju. Prenesti mu želi tudi jasno politično sporočilo, s katerim želi spodbuditi k dialogu med Ukrajino in Rusijo. Izpostavil naj bi tudi vprašanje vojnih zločinov, ki se odvijajo v Ukrajini. Nehammer je sicer prvi voditelj katere od držav članic EU, ki se je po začetku invazije na Ukrajino s Putinom srečal osebno. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati brez prisotnosti medijev in brez svetovalcev. Kot poroča avstrijski časnik Kronenzeitung, se voditelja nista rokovala, zaradi bojazni, da bi Rusija fotografije zlorabila za propagando, pa prav tako ni bilo načrtovanega uradnega skupnega fotografiranja. Po njihovih informacijah je celotno srečanje trajalo 90 minut, od tega je sam pogovor trajal 75 minut.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po poročanju STA dejal, da ni predvidena objava posnetkov s srečanja, prav tako pa ruska stran ne bo posredovala informacij o pogovoru.
Nehammer je po srečanju pojasnil, da je Putinu posredoval jasno sporočilo, in sicer, da se mora vojna končati takoj. Pogovor je opisal kot "zelo težak, odkrit in neposreden." Poudaril je, da ni šlo za prijateljsko srečanje, ki pa ga je sam vzel kot "dolžnost," saj da je treba izkoristiti vsako možnost za zagotovitev miru ali vsaj tega, da se napredek doseže na humanitarnem področju. "Kljub vsem razlikam ni druge možnosti, kot da se poskuša z neposrednim dialogom z Rusijo," je še dejal. Po lastnih besedah je med pogovorom na "najbolj jasen možen način" izpostavil tudi domnevne vojne zločine, ki naj bi jih v Ukrajini zagrešila ruska vojska, ter poudaril, da se bodo sankcije zoper Rusijo nadaljevale in še stopnjevale, dokler bodo tam umirali civilisti. Z vsebino pogovora bo zdaj seznanil evropske partnerje, kot ključno "sporočilo Putinu" pa je izpostavil, da "se mora ta vojna končno končati, saj so v vojni na obeh straneh samo poraženci."
Nehammer je opomnil tudi, da Putin mednarodni skupnosti in mednarodnemu pravu ne zaupa, med pogovori pa naj bi vztrajal, da je za poboje v Buči odgovorna Ukrajina. Glede končanja ruske ofenzive na vzhodu Ukrajine kancler ni optimističen. Opozoril je, da se ruske sile pripravljajo na "brutalen in obsežen napad". Optimizem vidi le v tem, da se je Putin še vedno pripravljen pogajati, a le v okviru diplomatskih prizadevanj v Turčiji. "Istanbulski proces je trenutno edina možna oblika soočenja med Rusi in Ukrajinci," je poudaril po poročanju STA.
Kritike opozicije
"Vsak glas, ki Putinu pojasni, kakšna je realnost zunaj zidov Kremlja, ni izgubljen glas,"je v Nehammerjevo obrambo pred obiskom povedal avstrijski zunanji ministerAlexander Schallenberg, ki je dodal še, da je treba kanclerjeve napore, da bi z vidika avstrijske nevtralnosti z Rusijo"gradili mostove,"pozdraviti. Obisk je bil sicer usklajen z Evropsko komisijo.
V Avstriji se medtem vrstijo kritike kanclerjevega obiska. Jörg Leichtfried iz socialdemokratov (SPÖ) je danes ocenil, da je sicer pomembno biti pripravljen na dialog z vsemi, hkrati pa je pomembno, da je pogovor s Putinom ciljno orientiran in usklajen znotraj EU, poroča STA. Opozoril je, da se ne sme zapustiti skupne evropske poti. "Na koncu dneva pa bo pomembno, kakšen bo rezultat tega pogovora," je dodal.
Vodja svobodnjakov (FPÖ) Herbert Kickl pa je ocenil, da strategija avstrijske vlade od začetka vojne ni trajna niti izvedljiva. Po njegovem za vsemi dejanji, od uvedbe sankcij, zagotavljanja nevtralnosti do obiskov v Kijevu in Moskvi, ni iskrene namere, da bi se doseglo konec vojne. Kickl, čigar svobodnjaki veljajo za podpornike Putina, upa, da je Nehammer dobro pripravljen in da z obiskom ne bo nastala nadaljnja škoda za Avstrijo. Podobno opozarjajo pri liberalni stranki Neos. Predsednica stranke Beate Meinl-Reisinger je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko Rusija obisk izkoristila za svojo propagando, še poroča STA.
