Zadnji interventni protikoronski zakon je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Ustavno sodišče je med drugim ocenilo, da izpodbijana določba, ki posega v temelje enotnega plačnega sistema, ni nujen ukrep za odpravljanje posledic epidemije covida-19.
Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Lidija Jerkič, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.
Kot je razvidno iz danes objavljene odločbe, so ustavni sodniki ugotovili, da množičen pojav covida-19, tudi če uradno ni razglašena epidemija, pomeni naravno nesrečo. Torej interventni zakon, ki pomeni zakonsko podlago za nujne ukrepe za zagotovitev odprave posledic covida-19, spada med izjeme, za katere ni po 90. členu ustave ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma.
Vendar pa izpodbijana določba, ki bi posegla v zakon o sistemu plač v javnem sektorju z zvišanjem plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike ter s tem posegla v temelje enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev in porušila postavljena razmera, po oceni ustavnih sodnikov ni nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice covida-19.
Odhajanje zdravnikov ni povezano s covidom
Ob tem je ustavno sodišče zavrnilo navedbe DZ in vlade, da sta škodljivi posledici covida-19 tudi zmanjševanje števila zdravnikov in da naj bi se z izpodbijanim ukrepom pomagalo predvsem mladim zdravnikom. Ugotovilo je, da tako odhajanje oz. pomanjkanje zdravnikov kot nizke plače mladih zdravnikov očitno niso povezani z množičnim pojavom covida-19, temveč "so posledica že dalj časa trajajočega nezadovoljstva zdravnikov s plačnim sistemom in drugimi pogoji dela, pa tudi drugih dejavnikov, kot sta politika izobraževanja zdravnikov, omogočanje specializacij itd".
"Poleg tega možnost zvišanja plač mladih zdravnikov ni odvisna od izpodbijanega ukrepa, saj ta omogoča zvišanje najvišjih zdravniških plač. Plačni razredi delovnih mest mladih zdravnikov pa so bistveno nižji in jih je mogoče zvišati ne glede na veljavnost izpodbijanega ukrepa iz 48. člena zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19," so zapisali.
Odklonilni ločeni mnenji sta podala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, kot je že v navadi, kar se tiče vladnih predlogov, pritrdilni pa Rok Čeferin in Rajko Knez.
Ustavni sodniki so sicer pred dvema mesecema izvajanje presojane določbe zadržali do končne odločitve, saj so ocenili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice.
Odločitev pričakovana
Za pobudnike ustavne presoje iz sindikalnih vrst je bila odločitev pričakovana. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so v današnjem sporočilu za javnost spomnili, da so vlado in poslance ves čas obravnave zadnjega interventnega zakona opozarjali, da dvig najvišjega plačnega razreda zgolj za eno plačno podskupino ni nujen ukrep za odpravo posledic epidemija covida-19 in da pomeni neenako obravnavo javnih uslužbenk in uslužbencev.
"Odločitev ustavnega sodišča je pričakovana in je posledica še ene izmed mnogih kršitev ustave, ki si jih je privoščila trenutna oblast v zadnjih dveh letih. Če bi vladajoči spoštovali temeljne principe socialnega partnerstva in bi usklajevanje zakonov potekalo pred obravnavo na vladi in v državnem zboru, do takih tveganj ne bi prihajalo," je v zapisal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.
V konfederaciji od prihodnje vlade pričakujejo takojšnji začetek pogajanj o plačah v javnem sektorju, s katerimi bodo vzpostavili ustrezna razmerja med plačami s poudarkom na spodnji tretjini plačne lestvice. "Pričakujemo tudi ponovno vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta, ki bo temeljil na enakopravnem dialogu socialnih partnerjev in vlade. Le tako se bo v prihodnje mogoče izogniti potrebi po vlaganju zahtev za oceno ustavnosti, ki so eno od sredstev sindikatov, ko ni ustreznega dialoga z oblastjo," so zapisali.
Tudi po oceni predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič je odločitev ustavnih sodnikov pričakovana. "Ustavno sodišče je pokazalo, da tudi če imaš v rokah oblast, še vedno veljajo pravila pravne države," je dodala. Kot je spomnila v izjavi za STA, je ustavno sodišče že pri upokojevanju starejših delavcev po sedmem protikoronskem paketu ocenilo, da je bila sprejeta ureditev, ki ni povezana z epidemično situacijo, ampak je šlo za sistemski poseg v zakonodajo.
Dialoga ne pričakujejo več
Prav tako je bil deseti interventni zakon po njenih besedah sprejet na način, "ki bode v oči", torej brez javne razprave ali posvetovanj s socialnimi partnerji. "Poleg tega je to zakonodaja, ki je vezana s prepovedjo referenduma, kar pomeni, da je razen z odločitvijo ustavnega sodišča ni mogoče spraviti s sveta. Naša ustavna presoja je šla v smer presojanja sprejemanja načina zakona. Zdravniki lahko plače spremenijo v zakonodaji, ki to ureja in je sistemska, s pogajanji in postopki, ki so tam predvideni. Napad ni bil na višino zdravniških plač, ampak na način sprejemanja," je poudarila.
V tem mandatu socialnega dialoga v ZSSS ne pričakujejo več. "Če se do zdaj ni obudil - eno leto je že od prenehanja - se tudi v teh 14 dnevih ne bo. So pa take situacije, kot je ta ob razveljavitvi konkretne določbe, posledica pomanjkanja dialoga. Če bi socialni dialog tekel, ne bi bilo takih ustavnih presoj, ne bi bilo takih pretresov, ne bi bilo takih odmikov od načina sprejemanja zakonov. Odločitve bi bile pretehtane in ustavno sodišče bi imelo bistveno manj dela, kot ga ima sedaj," je še dejala sindikalistka.
