V zadnjih dveh tednih so pogajanja potekala prek videopovezav, a se položaj vsaj glede na uradne informacije ni premaknil z mrtve točke. Ruska delegacija je v Turčijo prispela že včeraj, v nočnih urah pa so po nekaterih »logističnih težavah« v Istanbulu pristali tudi predstavniki ukrajinske pogajalske ekipe. V vlogi ključnega posrednika v mirovnih pogovorih nastopa turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je v nedeljskem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom Kremelj pozval, naj privoli v prekinitev ognja, a za kaj takega glede na izjave iz obeh strani vsaj danes ni veliko upanja. Današnje srečanje se je sicer začelo v razmeroma hladnem vzdušju, predstavniki obeh delegacijo pa so se pozdravili brez rokovanja.
Današnjih pogajanj se med drugim udeležujeta ruski obrambni minister Oleksi Reznikov in svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak. Zelenski je sicer že dejal, da je Ukrajina pripravljena sprejeti pogoj nevtralnosti, a da bi morala biti za kaj takega izpolnjena dva pogoja, in sicer bi morali v Ukrajini to potrditi na referendumu, Rusija pa bi morala umakniti svojo vojsko, poroča britanski BBC. Zdi se, da je precej bolj verjeten scenarij, da bodo današnja pogajanja bolj osredotočena na vprašanje vzpostavitve humanitarnih koridorjev. Zelenski je sicer včeraj zatrdil, da Ukrajina ne bo trgovala s svojimi ozemlji.
Zelena luč za pridružitev Evropski uniji?
Časnik Financial Times na drugi strani poroča, da naj bi bila Rusija pripravljena svoje zahteve precej omiliti. Tako naj bi od Ukrajine zahtevali, da se odpove morebitnem prihodnem članstvu v zvezi Nato, a naj bi ob tem pristali na to, da se v prihodnosti pridruži Evropski uniji. Prav tako naj ne bi več zahtevali »denacifikacije,« ki je že vse od začetka ruske invazije ena bolj spornih točk, saj nikoli ni bilo povsem jasno, kaj ta ruski cilj pravzaprav obsega. Ukrajina bi se morala hkrati zavezati, da ne bodo razvijali jedrskega orožja in da na svojem ozemlju ne bodo gostili tujih vojaških oporišč.
Ukrajinske oblasti in njeni zahodni zavezniki glede Putinovih namer ostajajo previdni in skeptični, saj ne izključujejo možnosti, da bi lahko Kremelj pogajanja in domnevno omilitev zahtev izkoristil za osvežitev izčrpanih ruskih sil in načrtovanje nove ofenzive, še poroča časnik.
Ukrajinski pogajalec David Arahamija je za časnik sicer pojasnil, da sta obe strani blizu dogovoru, kar zadeva varnostna jamstva tretjih držav in prihodnje pridružitve Evropski uniji, a je hkrati izrazil precejšnjo zadržanost glede verjetnosti končnega uspeha današnjih pogajanj. Pojasnil je, da imajo vsa ta vprašanja na mizi že od začetka pogajanj in da znotraj posameznih vprašanj ostaja še veliko nerešenih točk. V zameno za to, da se odpovejo članstvu v Natu, naj bi po navedbah Arahamije dosegli dogovor, v skladu s katerim bi za varnost Ukrajine jamčile tretje države, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Kanado, Francijo, Nemčijo, Kitajsko, Italijo, Poljsko, Izraelom in Turčijo. To bi morale nato potrditi tudi zadevne države, po besedah Arahamije pa zaenkrat še »niso doživeli nobene zavrnitve.«
